Nevihtno dogajanje nad Slovenijo, 27. 5. 2026

Avtor reportaže: Matej Štegar

Dopoldne je prevladovalo precej jasno vreme, čez dan pa se je od severa začelo oblačiti. Popoldne so predvsem v severni, severovzhodni in osrednji Sloveniji nastajale krajevne plohe in nevihte, ki so se širile proti jugu države. Krajevno so bile nevihte tudi močnejše, spremljali so jih močni nalivi, sunki vetra in toča.

Vremensko dogajanje se je zvečer umirilo, le na severovzhodu je pozno zvečer ter v prvem delu noči nastalo še nekaj neviht.

Največ škode so neurja povzročila v Slovenskih goricah, predvsem na območju občine Sveta Ana, kjer je silovit veter podiral drevesa in odkril približno 30 streh stanovanjskih objektov ter tudi nekaj gospodarskih poslopij.

Nevihte so spremljale tudi številne razelektritve. Nad Slovenijo je bilo zabeleženih približno 15 tisoč udarov strel.

Največ padavin je padlo v okolici Tolmina in Kočevja, kjer je bila ponekod zabeležena skoraj mesečna količina padavin.

Najmočnejši naliv je izmerila Arso meteorološka postaja v Iskrbi pri Kočevju. Tam je v eni uri padlo kar 110 litrov padavin na kvadratni meter, od tega 83 litrov v pol ure, kar je le en liter manj od slovenskega rekorda.

Pred nevihtami je bilo zelo vroče za konec maja, marsikje so bili zabeleženi novi majski temperaturni rekordi. Ogrelo se je do 33 stopinj Celzija. Ob prehodu neviht se je popoldne od severa občutno ohladilo. V Iskrbi se je temperatura z 31,4 spustila na le 13,9 stopinje Celzija.

Vzrok za burno vremensko dogajanje je bil prehod hladne fronte prek srednje Evrope. Nad severnim Jadranom je nastal plitev ciklon, v višinah pa je nad Slovenijo pritekal topel in vlažen zrak, kar je ustvarilo ugodne pogoje za nastanek neviht.

Pogled z Gočove pri Lenartu v smeri Svete Ane na močno nevihto, kjer je nevihtni piš glede na nastalo škodo presegal 100 km/h.

Pogled na dvignjeno supercelično nevihto nad Mengeškim poljem. Takšna nevihta energijo črpa iz nekoliko višjih plasti ozračja, ne neposredno iz zraka pri tleh. Avtor: Tim Grešak