Vremensko dogajanje se je začelo stopnjevati pozno popoldne, ko so se iznad severne Italije proti Sloveniji začele pomikati močnejše nevihtne celice. Na Goriškem je ob približevanju nevihte nastal izrazit poličasti oblak, ki je označeval samo čelo nevihtnega sistema in z njim prihod prvih močnejših sunkov vetra.
Ob prehodu na slovensko stran meje so nevihtne celice sprva nekoliko oslabele, zato večjih nevšečnosti na severnem Primorskem niso povzročile. V nadaljevanju pa se je dogajanje znova močno okrepilo nad Gorenjsko in severnim delom Ljubljanske kotline, kjer je nevihtni sistem dosegel svojo polno moč.
Najhuje je bilo na območju Škofje Loke, Kranja, Komende, Kamnika in Mengša, kjer so neurja spremljali siloviti nalivi, viharni sunki vetra in toča. Na Brniku je najmočnejši sunek nevihtnega piša dosegel hitrost kar 105 kilometrov na uro. V Škofji Loki so posamezni primerki toče v premeru presegli pet centimetrov, o toči pa so poročali tudi iz Kranja in okolice.
Neurje je največjo moč pokazalo na območju Komende, kjer je silovit veter odkril in močno poškodoval številne objekte.
Velika nestabilnost ozračja in vetrovno striženje
K burnemu vremenskemu dogajanju je prispevala kombinacija več dejavnikov. Pred hladno fronto se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel in vlažen zrak, v višinah pa se je krepil jugozahodni veter. Ob približevanju hladnejše zračne mase s severozahoda se je ozračje labiliziralo, kar pomeni, da je postalo nestabilno. To je omogočilo hiter razvoj nevihtnih oblakov.
Pomembno vlogo je imelo tudi vetrovno striženje – spreminjanje hitrosti in smeri vetra z višino. Izrazito striženje je poskrbelo, da so se ločili navzgor usmerjeni tokovi toplega zraka od padajočih hladnih tokov. Takšne razmere nevihtam omogočajo, da se organizirajo v večje, dolgotrajnejše sisteme, ki se hitro pomikajo in na širšem območju povzročajo uničujoče sunke vetra, močne nalive in točo.
Sama hladna fronta je pri tem delovala kot sprožilec, ki je s svojim klinom hladnejšega zraka prisilila topel in vlažen zrak pred seboj k silovitemu dviganju. Posamezne nevihtne celice, ki so sprva nastale nad severno Italijo, so se prav zaradi razmer v ozračju in striženja vetra združile v večji nevihtni sistem, ki je nato od zahoda potoval proti severovzhodu Slovenije.
Zakaj so bili sunki vetra tako močni?
Največ škode so včeraj povzročili zelo močni sunki vetra. Ob nevihtah se namreč iz oblaka proti tlom hitro spušča hladen in težak zrak, ki se ob stiku s tlemi silovito razlije na vse strani in povzroči tako imenovani nevihtni piš. Če je to spuščanje zraka zelo izrazito, lahko sunki vetra dosežejo viharno ali celo orkansko moč.
Včerajšnji pogoji so bili za ta pojav zelo ugodni, saj so nevihtni oblaki vsebovali ogromno vode in toče. Ta velika padavinska masa s svojo težo dobesedno povleče hladen zrak iz višin in ga z veliko hitrostjo potisne proti tlom.
Hkrati so se nevihte pomikale ob močnem jugozahodnem vetru v višjih plasteh ozračja. Ob močnih padajočih tokovih se je del tega silovitega gibanja iz višin prenesel vse do tal, kar je nevihtni piš še dodatno okrepilo in povzročilo vetrolom.
Toča in siloviti nalivi
Toča nastane, ko močni vzgorniki v nevihtnem oblaku drobna ledena zrna večkrat ponesejo visoko v hladnejše plasti ozračja. Tam se nanje nalagajo nove plasti ledu. Če so ti navpični zračni tokovi dovolj močni, lahko zrna v oblaku krožijo dlje časa in se pri tem močno povečajo, kar se je ponekod zgodilo tudi včeraj.
Ob nevihtah so nastajali tudi intenzivni nalivi. Ponekod je v kratkem času padlo več kot 50 litrov padavin na kvadratni meter. Ker tla tako velike količine vode niso zmožna vpiti naenkrat, je lokalno prihajalo do hitrega naraščanja manjših vodotokov in poplavljanja meteorne vode.
Celoten nevihtni sistem so poleg vetra in toče spremljali še številni udari strel. Nad Slovenijo je bilo v času burnega dogajanja zabeleženih približno devet tisoč razelektritev.
Po 21. uri se je dogajanje preselilo nad Štajersko
Po 21. uri se je najburnejše dogajanje z Gorenjske in osrednje Slovenije preselilo nad Koroško in Štajersko. Tudi tam so imeli gasilci polne roke dela. Toča in veter sta marsikje povsem opustošila poljščine.
O debelejši toči so poročali iz Radelj ob Dravi, neurja pa so se nato pomikala naprej proti severovzhodu države. V nadaljevanju večera je nevihtna aktivnost postopno slabela, vremensko dogajanje pa se je malo po polnoči povsod umirilo.
Jug države so nevihte večinoma zaobšle
Kot je bilo pričakovano, je bilo težišče najburnejšega dogajanja v severni polovici Slovenije. Jug države so nevihte večinoma zaobšle oziroma je bilo tam dogajanje precej manj izrazito.
Razlog je bil v položaju nevihtnega sistema in območju najugodnejših razmer za razvoj močnejših neviht. Najboljša kombinacija vlage, nestabilnosti, vetrovnega striženja in podpore ob hladni fronti se je vzpostavila severneje, zato se je glavnina sistema pomikala prek Gorenjske, severnega dela Ljubljanske kotline, Koroške, Štajerske in Prekmurja.
