Po sončnem in povsem poletnem koncu maja, ko smo v večjem delu Slovenije zabeležili nove majske temperaturne rekorde, prve dni junija zaznamuje povsem drugačen tip vremena. Temperature so v zadnjih dneh marsikje padle celo nekoliko pod 30-letno povprečje. Ozračje je bolj vlažno, pogostejše pa so tudi padavine in krajevne nevihte.
Brez izrazitejše vročine še vsaj nekaj časa
V prihodnjih desetih dneh se vreme ne bo bistveno spremenilo. Nad zahodno Evropo se bo obnavljalo obsežno območje nizkega zračnega tlaka, na obrobju katerega bo tudi k nam dotekal vlažen in nestabilen zrak.
To pomeni, da se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s pogostejšimi plohami in nevihtami ter brez izrazitejše vročine. Proti koncu naslednjega tedna se nakazuje celo možnost obilnejših padavin in izrazitejše ohladitve. Ob takšnem razvoju vremena bi lahko v visokogorju zapadlo tudi nekaj snega.
Večja stabilizacija vremena in prava poletna vročina sta glede na trenutne izračune meteoroloških modelov možni šele po 20. juniju.
Kaj prinašata julij in avgust?
Julija bi se po najnovejši sezonski napovedi nadaljeval nekoliko bolj spremenljiv vremenski vzorec. Temperature naj bi bile sicer, podobno kot junija, nad 30-letnim povprečjem, vendar odklon ni več tako izrazit, kot so kazali nekateri prejšnji izračuni.
To pomeni, da bi bila lahko julija vročina pogosteje prekinjena z vremenskimi motnjami, plohami in nevihtami. Ob več vlage v ozračju in nadpovprečnih temperaturah bi bilo lahko več tudi krajevno izrazitejših neviht in neurij.
Precej drugačna slika se kaže za avgust. Ta naj bi bil po trenutnih sezonskih izračunih najbolj vroč in tudi najbolj suh mesec letošnjega poletja.
Kako pravilno razumeti sezonsko napoved?
Sezonske napovedi se precej razlikujejo od običajnih dnevnih napovedi, saj prikazujejo le najverjetnejše odmike različnih meteoroloških spremenljivk od dolgoletnega povprečja. Na njihovi podlagi ne moremo razbrati, kakšno bo vreme na točno določen dan, denimo v času našega dopusta.
Izvemo lahko le, za približno koliko naj bi bilo določeno obdobje toplejše ali hladnejše od dolgoletnega povprečja, kakšen tip vremena naj bi prevladoval, ne pa tudi, kako dinamično bo vreme znotraj tega obdobja. Do istega povprečja lahko namreč pridemo ob razmeroma enakomernem vremenu ali ob velikih nihanjih med izrazito vročino, močnimi osvežitvami, sušnimi in deževnimi obdobji.
Poletja se najbolj ogrevajo
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je Slovenija v zadnjih desetletjih ogrela za približno dve stopinji Celzija, največji trend segrevanja pa je opažen prav poleti. Če so bila nekoč poletja z več vročinskimi valovi izjema, danes postajajo pravilo. Poletje 2025 se je uvrstilo med šest najtoplejših poletij od leta 1950. Kot kaže, bi lahko bilo letošnje poletje zelo podobno lanskemu, najverjetneje pa ne bo preseglo do zdaj najbolj vročih poletij.
Na vrhu lestvice najbolj vročih poletij v Sloveniji sta poletji 2024 in 2003, sledijo pa poletja 2022, 2019 in 2017. Zanimiv je tudi podatek, da so bila skoraj vsa poletja po letu 2014 toplejša od najtoplejšega poletja pred letom 2000.
Zadnje poletje, ki je bilo hladnejše od povprečja 1991–2020, je bilo prav leta 2014. Že zaradi tega je verjetnost za še eno nadpovprečno toplo poletje precej velika, čeprav trenutni izračuni kažejo, da bi lahko najhujša vročina vsaj v prvem delu poletja obšla naše kraje. A sezonske napovedi so v naših geografskih širinah še vedno precej nezanesljive, zato obstaja možnost, da se na koncu obrne tudi drugače.
