Zadnje dni po spletu kroži veliko »fotografij« in »videov« iz Kamčatke, kjer je v nekaj dneh zapadlo več kot 170 cm snega, lokalno verjetno še precej več. Gre za količino, ki je za večino Evropejcev skoraj nepredstavljiva, ekstremna pa je celo za tamkajšnje lokalno prebivalstvo. Na spodnji povezavi si lahko pogledate realne posnetke iz Kamčatke:
Za primerjavo: leta 1952 smo v Sloveniji doživeli izjemen dogodek, ko je v Ljubljani zapadlo 146 cm snega, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm, v Lokvah na Trnovski planoti 280 cm, pri izviru Soče pa kar 295 cm. To še danes velja za zgodovinski rekord, ki se zaradi globalnega segrevanja najverjetneje nikdar več ne bo ponovil.
Prav zato, ker si takšne prizore težko predstavljamo, se lahko zelo hitro pustimo zavesti s »posnetki«, generiranimi z UI. Ta že danes ustvarja na prvi pogled zelo realistične podobe, tehnologija pa se še vedno hitro razvija. Vedno težje je ločiti resnično od sintetičnega, zato moramo biti na to izjemno pozorni tako bralci kot tudi pisci novic. Vizualnim medijem žal ne moremo več slepo zaupati; to je sicer realnost že dolgo, a z novo tehnologijo je zavajanje še toliko bolj dostopno.
Številni slovenski in tuji mediji in spletni portali so (bodisi namenoma zaradi lovljenja pozornosti bodisi nenamerno) objavili UI-generirane »fotografije« in »videe«, pri tem pa jih predstavili kot resnične. Takšno ravnanje prispeva k širjenju dezinformacij, kar postaja eden večjih družbenih izzivov sodobnega časa.
Kljub temu lahko pozorno oko še vedno zazna nekatere značilne UI artefakte:
▸ Posnetki se nam zdijo skoraj neverjetni – kadar instinkt opozori na dvom, se prepričajmo o avtentičnosti.
▸ Pozornost na detajle na »posnetkih« – nenavadne oblike, popačenja in nekonsistence (npr. okenske prečke, stopnice se nelogično zaključijo, nenavadno oblikovani avtomobili ali stavbe, nelogično napeljani kabli na daljnovodih, nenavadna oblika človeškega ali živalskega telesa ipd.).
▸ Fizikalna nelogičnost – UI modeli ne razumejo fizike; gibanje in teža pogosto nimajo smisla (npr. otroci se sankajo po vrhu ogromnega snežnega zameta, kjer bi se rahel sneg v resnici pod težo ljudi globoko ugreznil; snežni zameti so razporejeni nelogično, njihova tekstura ni gladka ampak je videti kot naplužen sneg; nenaravno gibanje ljudi ali drugih objektov).
▸ Nenavaden vizualni šum ali migetanje – rahlo, stalno premikanje vseh detajlov, čeprav kamera miruje.
▸ Nenaren »motion blur« – pri resničnih posnetkih se hitro premikajoči objekti in okončine naravno zameglijo, medtem ko je pri UI videih zameglitev nekonsistentna, nenaravna in se vizualno preliva oz. spreminja obliko (t. i. »AI morphing«).
▸ Preveč idealni kadri – popolna osvetlitev, dramatične kompozicije in estetska dovršenost, ki je pri naključnih vremenskih posnetkih redka; vendar pa zgolj to ne more biti dokaz o nepristosti posnetka.
▸ Plastičen, spoliran videz – objekti, obrazi in celotni »posnetki« delujejo preveč gladki, brez drobnih nepravilnosti v teksturi, umazanije ali naključnih poškodb.
▸ Zelo kratki videi – pogosto le nekaj sekund, čeprav ta tehnološka omejitev z razvojem izginja.
▸ Nejasen ali neobstoječ vir – brez podatkov o avtorju, lokaciji, datumu ali izvirnem mediju.
Na priloženih materialih so označeni detajli, ki razkrivajo, da gre za umetno generirane podobe, ne pa za resnične posnetke.
