Temperatura – ključen, a ne edini dejavnik
Meja sneženja je običajno nekoliko nižje od temperaturnega pasu nič stopinj Celzija. Vsaka stopinja razlike pomeni približno 200 metrov spremembe v višini meje sneženja, zato so napovedi občutljive že na majhna odstopanja med dejanskim stanjem in izračuni modelov.
Učinek sneženja pri temperaturi pol stopinje pod ničlo je povsem drugačen kot pri pol stopinje nad ničlo. V prvem primeru se sneg kopiči precej hitreje, ob enaki količini padavin pa lahko zapade tudi dvakrat ali trikrat več snega, čeprav je temperaturna razlika le ena stopinja.
Po podatkih Arsa se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji v zadnjih 30 letih dvignila za slabi dve stopinji, kar je najbolj opazno prav pozimi. Ob padavinskih dogodkih je meja sneženja danes v povprečju približno 300 metrov višja kot pred nekaj desetletji. Število dni s snežno odejo se je od sredine prejšnjega stoletja marsikje že prepolovilo, precej zmanjšala pa se je tudi skupna količina zapadlega snega.
Intenziteta padavin in vloga vetra
Na vrsto padavin pomembno vpliva tudi njihova intenziteta. Kadar so padavine močnejše, potiskajo mejo sneženja bliže tlom, saj se zrak ob taljenju snežink hitro ohlaja. Taleče snežinke porabljajo toploto iz okolice, spodnja plast zraka pa se lahko toliko ohladi, da se meja sneženja spusti vse do nižin. Ta učinek je najizrazitejši, kadar je ozračje mirno.
Ko pa zapiha veter, se ohlajeni zrak hitro zamenja s toplejšim iz okolice, zato se meja sneženja spet dvigne.
Mikroklima še dodatno zaplete situacijo
Slovenija je reliefno zelo razgibana, kar se odraža v raznoliki razporeditvi padavin. Alpe, Dinarsko gorstvo in številne doline usmerjajo zračne tokove, zato se količina padavin med posameznimi kraji pogosto močno razlikuje. Na privetrni strani hribov in gora so padavine izrazitejše, saj se tam zrak dviguje in izloči več vlage. Zaradi tega se meja sneženja na privetrni strani lahko spusti nižje kot v zavetrnih krajih na podobni nadmorski višini, razlike v količini zapadlega snega pa so lahko zelo velike.
Nepredvidljiva pot sredozemskih ciklonov
Obilnejša sneženja pri nas so najpogostejša takrat, ko nad severnim Sredozemljem nastane ciklon, ki se pomika proti severnemu Jadranu. V takšnih razmerah se nad Slovenijo srečata hladen zrak v nižjih plasteh ozračja in topel, z vlago nasičen zrak iznad morja. Ker je ravnovesje med obema zračnima masama zelo občutljivo, lahko že majhna sprememba poti ciklona prinese povsem drugačen potek vremena.
Če se ciklon pomakne preveč proti jugu, nad Slovenijo sicer doteka hladnejši zrak, vendar glavnina padavin ostane južneje. Sneženje je mogoče, a v manjših količinah. Če se premakne preveč proti severu, se okrepi dotok toplejšega in vlažnega zraka iznad morja. Padavine so obilnejše, vendar je po nižinah pogosto pretoplo za sneg.
Za obilnejše sneženje mora biti ciklon postavljen “ravno prav”: dovolj južno, da v nižjih plasteh ozračja doteka hladen zrak, a hkrati dovolj severno, da je dotok vlage iznad Sredozemlja v višjih plasteh dovolj močan, da nastanejo obilnejše padavine.
Zakaj se napovedi tako razlikujejo?
Meteorološki modeli sicer omogočajo vpogled v zapletene procese v ozračju, vendar ostajajo zanesljivi predvsem pri kratkoročnih napovedih. Po dveh ali treh dneh se negotovost hitro poveča. Pri sneženju je napovedovanje še zahtevnejše, saj je odvisno od medsebojnega vpliva številnih dejavnikov. Že manjši premik ciklona lahko prinese nekoliko višjo temperaturo ali šibkejše padavine. Namesto 20 centimetrov snega lahko pade le nekaj snežink. Tudi zato se meteorološki izračuni pogosto precej razlikujejo, saj vsak na svoj način prikaže občutljive podrobnosti, ki določijo končni izid.
