Kaj je polarni vrtinec?
Polarni vrtinec si lahko predstavljamo kot ogromno vrtečo gmoto mrzlega zraka z nizkim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad Arktiko. Nastane zaradi velikih temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu.
Jeseni se Arktika hitro ohlaja, saj prehaja v temo, medtem ko se zrak v zmernih geografskih širinah hladi počasneje. Zaradi te razlike v višjih plasteh ozračja zapihajo močni zahodni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec.
Ko je polarni vrtinec močan, mrzel zrak ostane ujet nad Arktiko in se le redko spušča proti jugu. Takrat so zime pri nas običajno mile.
Če pa vrtinec oslabi ali se celo razdeli na več manjših jeder, se smer vetra spremeni – iz prevladujoče zahodne na severno. Mrzel zrak se takrat lažje spušča proti Evropi in Severni Ameriki. Takšne razmere pogosto prinesejo mraz in sneženje, hkrati pa tudi več vremenskih skrajnosti, saj hudemu mrazu lahko hitro sledi nenadna in močna odjuga.
Dejavniki, ki vplivajo na moč polarnega vrtinca
Na stabilnost polarnega vrtinca vpliva več dejavnikov. Med pomembnejšimi so temperatura v višjih plasteh ozračja in obseg snežne odeje nad Sibirijo. Pomembno vlogo ima tudi dogajanje v stratosferi, plasti ozračja nad troposfero, ki se razteza od približno deset do petdeset kilometrov nad površjem Zemlje. Tam se v zimskem času oblikuje stratosferski del polarnega vrtinca.
Včasih se zrak v stratosferi nenadoma segreje, kar upočasni kroženje vetrov okoli severnega pola in oslabi vrtinec. Pojav imenujemo nenadno segrevanje stratosfere. Njegovi učinki se lahko prenesejo tudi v nižje plasti ozračja in spremenijo zračne tokove. Takrat se poveča možnost za občutno ohladitev in snežne padavine tudi v zmernih geografskih širinah.
Podobni procesi se že nakazujejo v meteoroloških modelih za drugo polovico novembra in začetek decembra.
Kako kaže letos?
Polarni vrtinec bo v prihodnjih tednih precej šibkejši od povprečja. To pomeni, da se bo mrzel zrak s severa lažje spuščal proti jugu. Najizrazitejše ohladitve so pričakovane v Severni Ameriki in severnem delu Evrope, a ob ugodnih razmerah se bo lahko hladnejši zrak razširil tudi na južno stran Alp.
Za Slovenijo to pomeni, da bi se lahko temperature ob koncu novembra in v začetku decembra spustile pod dolgoletno povprečje, ob prehodih vremenskih front pa bi lahko tudi snežilo.
Kljub temu napoved ostaja negotova – oslabitev vrtinca še ne pomeni nujno mraza pri nas, saj se lahko mrzle zračne mase usmerijo tudi drugam.
