Oktober 1990 je bil že od devetega dne dalje nadpovprečno deževen. Do 30. oktobra se je glavnina padavin zadrževala na skrajnem zahodnem robu Slovenije, vendar je občasno deževalo po vsej državi. Ponoči, 31. oktobra, se je središče padavin pomaknilo nad severozahodni del Slovenije.
Noč na prvi november je prinesla neprekinjeno deževje, ki je trajalo tudi ves naslednji dan. V 24 urah je v povprečju padlo okoli 100 milimetrov dežja. Najmočnejše padavine so bile razporejene v pasu od zahoda proti vzhodu, z izrazitimi maksimumi nad Julijskimi Alpami, Trnovskim gozdom in Kamniško-Savinjskimi Alpami.
Ker je bilo območje močno namočeno od predhodnih padavin, so novi nalivi povzročili neposreden odtok vode in silovit porast vodotokov. Glavnina padavin je padla v manj kot 24 urah, ponekod celo v manj kot 12 urah. Na posameznih območjih je v tem času padlo več kot 200 milimetrov dežja.
Prvega novembra je Slovenijo prešla hladna fronta, meja sneženja se je ponekod spustila vse do nižin. Padavine so zvečer ponehale. V naslednjih dneh je občasno še deževalo, vendar so bile padavine šibkejše.
Silovite poplave in ogromna škoda
Močno deževje je povzročilo obsežne poplave na zahodu in severu Slovenije, zaradi naraščanja rek pa so se poplavne vode razširile tudi v osrednjo in južno Slovenijo. Poplavljale so predvsem reke Sava, Sora, Kamniška Bistrica, Savinja, Mislinja ter številni pritoki, pa tudi Soča, Drava in Mura. Najhuje je bilo v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini.
Poplave 1. novembra 1990 so povzročile ogromno gmotno škodo in vse do avgusta 2023 veljale za najdražjo vremensko katastrofo v sodobni zgodovini Slovenije.
Narasle reke so odnašale zemljo, rušile bregove, mostove in drevesa ter poškodovale ceste in drugo infrastrukturo. Voda je zalivala stanovanjske in industrijske objekte ter poplavila obsežne površine kmetijskih zemljišč. Poplavljena so bila celotna naselja, tudi na območjih, ki sicer veljajo za manj poplavno ogrožena. Sprožilo se je približno 1200 zemeljskih plazov.
V porečju Kamniške Bistrice so narasle vode zahtevale dve življenji. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000.
Avtorja: Gregor Božič, Rok Nosan
Viri:
- Šolski Center Celje, Poplave na Celjskem, Matjaž Selič, Rebeka Napret
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Poplave v republiki Sloveniji leta 1990 in poplave v srednji Evropi leta 2002, Polonca Smole
- Razpored padavin in njihov vpliv na poplave 1990, Janko Pristov, Ujma
