Tudi poleti se lahko ob prehodih vremenskih front v višjih plasteh ozračja zadržuje občutno hladnejši zrak. Takšne razmere so dovolj za nastanek toče, tudi če pri tleh ni posebej toplo. Temperatura v zgornjem delu nevihtnega oblaka je vse leto globoko pod ničlo, kar pomeni, da so ledena zrna v razvitih nevihtnih celicah vedno prisotna – ne glede na temperaturo pri tleh.
Če je pri tleh zelo toplo, se manjša ledena zrna pogosto stalijo, še preden dosežejo tla. Ob hladnejšem vremenu pa ostanejo zamrznjena vse do tal, zato sta sodra in drobna toča pogosti tudi pri nižjih temperaturah.
To potrjujejo tudi podatki Agencije RS za okolje za obdobje 1980–2023. Analiza vseh postaj, ki merijo temperaturo in beležijo vremenske pojave, kaže, da se toča najpogosteje pojavlja ob dnevih, ko se najvišja temperatura giblje med 20 in 25 °C, sledijo dnevi z 25 do 30 °C. Zanimivo pa je, da je pri temperaturah med 30 in 35 °C zabeleženih približno toliko dni s točo kot pri temperaturah med 10 in 15 °C. To jasno potrjuje, da toplota pri tleh sama po sebi ne povzroča toče.
Toča je pri nas najpogostejša v juniju in juliju, ko so vremenske razmere za njen nastanek najugodnejše. Sodra pa se pojavlja pri temperaturah med 5 in 10 °C ter jo pogosto beležimo tudi v jesenskih in zimskih mesecih, predvsem ob prehodih vremenskih front.
