Vertikalna sondaža prikazuje potek temperature, vlage ter smeri in hitrosti
vetra z višino nad določenim območjem. Sondažne meritve se večinoma izvajajo s pomočjo meteorološkega balona, na katerega so pritrjeni merilni instrumenti, GPS sprejemnik in oddajnik signala.
Vertikalna sondaža nad Ljubljano ob 4.30 UTC (ARSO)
Zgornja vertikalna sondeža je prikazana na emegramu do nadmorske višine približno 3000 m (700 hPa). Na navpični osi je prikazan zračni tlak oziroma nadmorska višina, na vodoravni pa temperatura. Modra linija predstavlja potek temperature, svetlo rdeča pa potek temperature rosišča. Večja kot je razlika med obema temperaturama, manjša je relativna vlažnost zraka. Kjer se liniji prekrivata ali pa se vsaj močno približata, je običajno plast oblačnosti (megla).
Na desni strani grafa sta s puščicami označeni tudi smer in hitrost vetra. Krogec pomeni brezvetrje, samo paličica veter 2,5 vozla (približno 1,25 m/s), kratek repek 5 vozlov (približno 2,5 m/s), dolg repek (zastavica) 10 vozlov (približno 5 m/s), trikotnik pa 50 vozlov (približno 25 m/s). Veter piha v smeri od repkov proti začetku puščice.
Vertikalna sondaža nad Ljubljano ob 4.30 UTC (ARSO)
Zgornja vertikalna sondeža je za razliko od prejšnje prikazana na t.i. Skew-T log-P termodinamičnem diagramu do nadmorske višine približno 16 km (100 hPa). Zračni tlak na vertikalni osi je prav tako v logaritemski skali. Za omenjeni diagram je značilno predvsem, da so izoterme (linije, ki prikazujejo enako temperaturo) nagnjene (zasukane) za 45° na desno. Temperaturo se tako ne odčitava navpično, temveč pod kotom 45° do vodoravne osi. Višina, na kateri temperaturna krivulja obrne smer in je nadalje približno vzporedna z izotermami, predstavlja višino tropopavze, zgornjega roba troposfere. Od tam naprej v spodnjem sloju stratosfere temperatura z višino ne pada več, še višje pa celo narašča.
Takšen diagram je še posebej priročen pri ocenjevanju pogojev za nastanek in razvoj neviht, saj z njegovo pomočjo hitro razberemo ali je ozračje stabilno ali nestabilno, ter vse ostale pomembne pogoje za izrazito konvekcijo (profil temperature in vlage, količina razpoložljive konvektivne potencialne energije, vetrovni profil – striženje vetra, morebitna zaporna (inverzna) plast, višina kondenzacijskega nivoja in nivoja proste konvekcije, višina nakoval oziroma ravnovesnega nivoja itd.). Za namen prepoznavanja vseh teh pogojev so na termodinamičnem diagramu poleg temperature in nadmorske višine oziroma zračnega tlaka zarisane tudi druge izolinije, s pomočjo katerih lažje razberemo možnosti za nastanek neviht. Mednje sodijo krivulje suhe in nasičene adiabate ter linije razmerja mešanosti (izograme).
Na levi strani diagrama so zapisane vrednosti številnih indikatorjev, ki jih večinoma lahko razberemo z diagrama. LCLP in LCLT predstavljata višino kondenzacijskega nivoja prisilnega dviga in temperaturo na tej višini. CAPE (J/kg) je mera za določanje energije, ki se lahko sprosti ob nastanku nevihte (razpoložljiva konvektivna potencialna energija). Višje vrednosti pomenijo več razpoložljive energije. Vrednost PWAT (kg/m^2 ali mm) predstavlja vodo v stolpcu ozračja (količino vode, ki bi padla na tla, če bi se iz stolpca zraka izločila vsa voda). Več vode je na voljo v vertikalnem stolpcu zraka nad tlemi, močnejši so lahko nalivi ob nevihtah in večje so lahko količine padavin. CCLP predstavljata višino kondenzacijskega nivoja delca zraka, ki se adiabatno dviga zaradi segrevanja pri tleh in vzgona. CCLT prikazuje temperaturo tega kondenzacijskega nivoja. TROPO(A) je višina tropopavze (zgornjega roba troposfere). Na diagramu je označena z vodoravno prekinjeno svetlo rdečo črto.
Vertikalna sondaža nad Zagrebom ob 12.00 UTC (MeteoCentre)
Vertikalna sondaža nad Zagrebom ob 0.00 UTC (MeteoCentre)
Vertikalni sondaži nad Zagrebom sta prav tako prikazani na Skew-T log-P termodinamičnem diagramu do višine 100 hPa. Rdeča krivulja prikazuje temperaturo, sklenjena modra temperaturo mokrega termometra, prekinjena modra linija pa temperaturo rosišča. Prekinjena magenta (rožnata) krivulja prikazuje temperaturo dela zraka, ki se dviga od tal v povezavi z izračunom CAPE (razpoložljiva konvektivna potencialna energija). Pod diagramom so z rožnato barvo zapisani tlak (hPa) na višini LCL (kondenzacijski nivo prisilnega dviga), temperatura (°C) na višini LCL, vrednost Showalterjevega indeksa (pokazatelj (ne)stabilnosti ozračja – bolj negativne vrednosti pomenijo bolj nestabilno ozračje), količina vode v stolpcu zraka (mm) ter vrednost CAPE (J/kg). Na desni strani diagrama so prikazane vetrne zastavice in nadmorska višina v kilometrih.
Vertikalne sondaže za nekatera druga evropska mesta (poleg Zagreba tudi Videm (Udine), Dunaj …) so dostopne na spletni strani univerze Wyoming, Meteocentre.com in Meteociel.com, kjer lahko dostopate tudi do arhiva sondaž.
