Izdano: 6. 1. 2026 ob 8.00
Velja: do 7.. 1. 2026 ob 6.00
Povzetek napovedi: Pred nami je eden najbolj sneženih dni v zadnjih letih. Ponekod po Sloveniji že sneži, sneženje pa se bo čez dan še nekoliko okrepilo in razširilo nad vso državo. Snežilo bo tudi v nižjih delih Primorske.
Slikovna napoved
Napoved v besedi
Na vreme pri nas vpliva sredozemski ciklon, ki se bo danes na poti proti Balkanu nekoliko približal našim krajem. Sneženje se bo zato v naslednjih urah okrepilo in razširilo nad skoraj celotno državo. Občasno bo snežilo vse do morja, vendar bodo tam količine majhne. Malo snega bo zapadlo tudi na skrajnem severu in severozahodu države, drugod pa bo sneženje precej izrazitejše.
V večjem delu Slovenije bo najbolj snežilo sredi dneva in popoldne, na jugovzhodu in vzhodu države pa se bo močnejše sneženje nadaljevalo tudi v večerne ure. Snežilo bo pri negativnih temperaturah, zato se bodo centimetri hitro nabirali.
Največ snega bo zapadlo na Notranjskem, Kočevskem, Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Tam se pričakuje od 20 do 30 centimetrov suhega snega, lokalno na skrajnem jugu in jugovzhodu pa tudi več.
Proti severu in zahodu se bo količina snežnih padavin zmanjševala. Najmanj snega bo poleg nižin Primorske tudi v zahodnem delu Gorenjske in v Posočju, kjer bo zapadlo do največ 5 centimetrov. V preostalem delu severne in osrednje Slovenije bo snega predvidoma od 5 do 20 centimetrov.
Sneženje bo zvečer od severozahoda v večjem delu Slovenije postopno ponehalo. Izjema bosta jug in jugovzhod države, kjer bo občasno snežilo do jutrišnjega dopoldneva.
Razmere v prometu bo danes v višjih legah in na prehodu med Notranjsko in Primorsko dodatno slabšal veter, ki bo gradil snežne zamete. Na Primorskem bodo popoldne in v noči na sredo sunki burje na izpostavljenih mestih presegali 100 kilometrov na uro.
Spremljajte trenutne razmere
- Spremljajte trenutne razmere na naši facebook strani Meteoinfo Slovenija in poročajte o stanju pri vas.
- Vse predhodno izdane napovedi višine novozapadlega snega si lahko ogledate v arhivu.
Pojasnila in omejitev odgovornosti
V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 °C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 °C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 °C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm).
Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t.i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.
Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t.i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višje. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.
Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne moremo napovedat. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušamo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Naša prognoza je zgolj informativna, zato vas prosimo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.
Opis in interpretacija karte
Na karti napovedi višine novozapadlega snega je ozemlje Slovenije razmejeno na regije, ki so bile zasnovane posebej z namenom napovedovanja snežne odeje, njihova osnova pa je naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Vsaka regija predstavlja kar se da homogeno območje, znotraj katerega je v povprečju podobna višina snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je tako ob vsakem sneženju. Pri regionalizaciji je v največji meri upoštevana nadmorska višina, ki je odločilna pri pojavu snežne odeje in njeni višini, prav tako se upošteva dolgoletno povprečje snežne odeje (število dni z višino novozapadlega snega nad 10 cm in najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let) ter značilna območja fenizacije ob večini vremenskih situacij s sneženjem. Meje regij nikakor ne predstavljajo ločnic v višini snežne odeje v naravi, prav tako lahko tudi znotraj posamezne regije pride do odstopanj od predvidene višine novozapadlega snega. Veliko regij zajema višja hribovita območja, kjer bo lahko padlo več snega od napovedi, in doline (najnižje predele in/ali lokalna območja fenizacije), kjer bo lahko snega manj od napovedi. Praviloma velja, da bolj razgiban relief pomeni večje lokalne razlike. Pri interpretaciji prognoze je zato omenjena dejstva potrebno upoštevati, saj se za vsak kraj posebej natančne višine novozapadlega snega ne da napovedati.
Podlaga napovedi
Podrobnejše napovedi višine novozapadlega snega za dan vnaprej izdajamo na podlagi pregleda različnih regionalnih meteoroloških modelov, kot so Swiss HD (Super HD), ICON-D2, ALADIN in WRF.
