Izdano: 5. 1. 2026 ob 8.00
Velja: do 6.. 1. 2026 ob 6.00
Povzetek napovedi: Zgodaj zjutraj se je od jugozahoda nad Slovenijo začelo širiti rahlo sneženje, ki bo čez dan postopno zajelo večji del države. Temperature bodo marsikje tudi čez dan vztrajale pod ničlo, zato bo sneg suh. Do jutri zjutraj bo največ snega zapadlo na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini.
Slikovna napoved
Napoved v besedi
Na obrobju vpliva sredozemskega ciklona se je zjutraj od juga nad večji del Slovenije razširilo rahlo sneženje, ki bo vztrajalo tudi čez dan. Količina padavin bo majhna, vendar se bo zaradi negativnih temperatur sneg dobro oprijemal tal. Ob zmerni burji lahko nekaj snežink zaide tudi v nižje dele Primorske.
Na jugu in jugovzhodu države ter po gričevjih vzhodne Slovenije lahko do jutri zjutraj zapade od 5 do 15, lokalno tudi okoli 20 centimetrov suhega snega, več v krajih z višjo nadmorsko višino. Drugod po Sloveniji bodo količine snega manjše, na skrajnem zahodu in severozahodu države pa bo ostalo večinoma suho.
V drugem delu noči na jutri bo sneženje oslabelo in se umaknilo na jugovzhod države, jutri čez dan pa bo od juga znova začelo snežiti. Po trenutnih izračunih meteoroloških modelov bo ta pošiljka večja od današnje. Podrobnejša napoved sledi jutri zjutraj.
Spremljajte trenutne razmere
- Spremljajte trenutne razmere na naši facebook strani Meteoinfo Slovenija in poročajte o stanju pri vas.
- Vse predhodno izdane napovedi višine novozapadlega snega si lahko ogledate v arhivu.
Pojasnila in omejitev odgovornosti
V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 °C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 °C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 °C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm).
Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t.i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.
Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t.i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višje. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.
Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne moremo napovedat. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušamo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Naša prognoza je zgolj informativna, zato vas prosimo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.
Opis in interpretacija karte
Na karti napovedi višine novozapadlega snega je ozemlje Slovenije razmejeno na regije, ki so bile zasnovane posebej z namenom napovedovanja snežne odeje, njihova osnova pa je naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Vsaka regija predstavlja kar se da homogeno območje, znotraj katerega je v povprečju podobna višina snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je tako ob vsakem sneženju. Pri regionalizaciji je v največji meri upoštevana nadmorska višina, ki je odločilna pri pojavu snežne odeje in njeni višini, prav tako se upošteva dolgoletno povprečje snežne odeje (število dni z višino novozapadlega snega nad 10 cm in najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let) ter značilna območja fenizacije ob večini vremenskih situacij s sneženjem. Meje regij nikakor ne predstavljajo ločnic v višini snežne odeje v naravi, prav tako lahko tudi znotraj posamezne regije pride do odstopanj od predvidene višine novozapadlega snega. Veliko regij zajema višja hribovita območja, kjer bo lahko padlo več snega od napovedi, in doline (najnižje predele in/ali lokalna območja fenizacije), kjer bo lahko snega manj od napovedi. Praviloma velja, da bolj razgiban relief pomeni večje lokalne razlike. Pri interpretaciji prognoze je zato omenjena dejstva potrebno upoštevati, saj se za vsak kraj posebej natančne višine novozapadlega snega ne da napovedati.
Podlaga napovedi
Podrobnejše napovedi višine novozapadlega snega za dan vnaprej izdajamo na podlagi pregleda različnih regionalnih meteoroloških modelov, kot so Swiss HD (Super HD), ICON-D2, ALADIN in WRF.
