Kako nastane orkan?
Orkani delujejo kot velikanski toplotni stroji. Energijo dobivajo iz toplega in vlažnega zraka nad oceanom, sproščajo pa jo ob kondenzaciji vodne pare v kapljice. V povprečnem orkanu se vsak dan sprosti količina energije, ki ustreza približno 500 tisoč atomskim bombam, vrženih na Hirošimo.
Zaradi izhlapevanja tople oceanske vode pride do lokalnega znižanja zračnega tlaka in nastanka nevihtnih oblakov. Če se tlak dovolj zniža, proti središču zapihajo vetrovi, ki se zaradi vrtenja Zemlje zavrtinčijo in začnejo dvigovati. Sistem se ob tem krepi, zrak se dviga vse hitreje, tlak pa še naprej pada – nastane orkan.
Melissa se je oblikovala nad izjemno toplim Karibskim morjem, kjer je temperatura vode ponekod presegla 30 stopinj Celzija, kar je približno tri stopinje več od dolgoletnega povprečja za konec oktobra. Topla voda deluje kot glavni vir energije za orkane. Ko se zrak nad njo segreje in dvigne, sprošča toploto, ta pa še dodatno spodbuja kroženje zraka in krepi veter.
Pomemben dejavnik je tudi globina tople vode. Običajno močan veter hitro premeša zgornje sloje morja, hladnejša voda se dvigne in orkan oslabi. Tokrat pa je bila topla plast globoka več deset metrov, zato se površina ni ohladila, Melissa pa je ohranjala in celo stopnjevala svojo moč.
Oko orkana
V središču orkana se oblikuje značilno »oko« – mirno območje s premerom od 20 do 40 kilometrov, kjer je nebo pogosto jasno, veter pa skoraj povsem poneha. V očesu orkana je zračni tlak najnižji, a ni razlike v tlaku, ki bi poganjala vetrove, zato je tam vreme mirno in jasno. V oko orkana se pogosto zatečejo ptice, saj so le tu varne pred močnimi vetrovi in obilnimi padavinami.
A to varljivo zatišje obdajajo najhujši vetrovi. Prav tam je Melissa dosegla svoje najvišje hitrosti, skoraj 300 kilometrov na uro. Ko se oko premika čez kopno, prebivalci za nekaj časa občutijo nenaden mir, nato pa z druge strani sledi drugi, pogosto še močnejši udar vetra, ki spremeni smer in povzroči dodatno škodo.
Melissa je nad Karibskim morjem napredovala izjemno počasi, s hitrostjo približno deset kilometrov na uro. Ko se orkan giblje počasi, nad določenim območjem vztraja več ur. Počasno gibanje pa pomeni tudi, da orkan dlje časa ostaja nad toplim morjem, iz katerega črpa energijo, zato ne oslabi, temveč se še dodatno okrepi.
Celoten orkan je meril približno 1000 kilometrov v premeru, nad Jamajko pa je vztrajal več kot deset ur. V nekaterih delih te otoške države je padlo kar 1000 litrov dežja na kvadratni meter.
Posledice
Jamajka se po prehodu orkana sooča z največjo naravno nesrečo v zadnjih desetletjih. Poplavljene so cele vasi, poškodovani so mostovi in pristanišča, številna območja so odrezana od sveta. Skupna škoda je ocenjena na več milijard ameriških dolarjev.
