Prvi val obilnejših padavin je Slovenijo zajel že približno teden dni prej, med 26. in 28. oktobrom, ko je poplavljala predvsem reka Vipava. Takrat se je tudi občutno ohladilo, meja sneženja se je spustila vse do nižin. V hribih in gorah je zapadlo veliko snega.
Četrtega in petega novembra je sledila izrazita odjuga in nov val močnih padavin. Dež je zajel celotno Slovenijo in povzročil hiter porast rek ter razlivanja vodotokov skoraj po vsej državi.
Četrtega novembra je najmočnejše deževalo na Notranjskem, Primorskem in v zahodnem delu Gorenjske. Petega novembra dopoldne so padavine na zahodu oslabele, okrepile pa so se na severu države.
Ob tem je nad naše kraje dotekal zelo topel in vlažen zrak z juga. Izjemno toplo je bilo predvsem jutro 5. novembra, ko so bile temperature po nižinah med 16 in 21 stopinj Celzija, kar je bilo marsikje rekordno toplo jutro za november. Ob morju je pihal močan jugo, drugod pa okrepljen jugozahodni veter, ki je v gorah presegal 100 kilometrov na uro. Topel veter in visoke temperature so povzročili hitro taljenje snega, ki je zapadel ob koncu oktobra, kar je še dodatno prispevalo k naraščanju rek.
Količina padavin
Med 4. in 6. novembrom je po podatkih Arsa na skrajnem severozahodu Slovenije padlo več kot 300 milimetrov dežja, v osrednji Sloveniji od 30 do 100 milimetrov, podobno tudi na Pohorju. Na vzhodu države je padavin bilo nekoliko manj, do 40 milimetrov, na jugu pa med 20 in 50 milimetrov. Glavnina padavin je padla v 12 urah.
Obsežne poplave so zajele območje reke Drave, Savinje v zgornjem toku, Meže, Mislinje, Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke. Zaradi deževja ob koncu oktobra so bila tla močno zasičena z vodo, tako da so padavine 4. in 5. novembra veliko hitreje končale v površinskem odtoku. K povečanim pretokom je dodatno prispevalo tudi taljenje snega.
Drava – središče vodne katastrofe
Najhujše posledice obilnih padavin so se pokazale ob reki Dravi. V dopoldanskem času 5. novembra je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije reka začela močno naraščati. Poplavljala je vzdolž celotnega toka v Sloveniji – najprej pri Dravogradu, nato pa tudi v srednjem in spodnjem toku, kjer je zalila območja Malečnika, Dogoš in Dupleka (pod jezom Melje) ter Stojncev, Gorišnice in Mihovcev (pod jezom Markovci).
K silovitemu razvoju poplavnega vala je prispevala kombinacija že omenjenih vremenskih dejavnikov, ključno pa je bilo tudi dogajanje v zgornjem toku reke. V Avstriji so zaradi polnih akumulacij hidroelektrarn morali začeti nenadzorovano spuščati velike količine zajezene vode, kar je v Sloveniji sprožilo nenaden visokovodni val.
Drava je v pičlih šestih urah narasla z običajnih 500 na več kot 2500 kubičnih metrov na sekundo. Pri Dravogradu je zvečer dosegla približno 2600 kubičnih metrov na sekundo, na meji s Hrvaško pa več kot 3000 kubičnih metrov na sekundo. To so pretoki, ki močno presegajo stoletne vode, ponekod pa segajo celo v območje tisočletnih voda. K visokim vodam so dodatno prispevali tudi hudourniški pritoki s Pohorja in Kozjaka.
Posledice in škoda
Na območju Mestne občine Maribor je bilo poplavljenih več kot 180 objektov. Poplave so povzročile veliko škodo tudi na infrastrukturi, cestah, kmetijskih površinah in gospodarskih objektih. Višina vode poplavnega vala je več kot za dvakrat presegala v prejšnjem stoletju zabeležen najvišji nivo vode iz leta 1965.
Poplave so ob reki Dravi zajele tudi širše območje Ptuja. V spodnjem toku reke je voda zalila kmetijska zemljišča, poškodovala ceste in poplavila številne objekte.
Visoka voda se je nato prelila čez državno mejo in povzročila hude težave tudi na Hrvaškem. V Medžimurju in Podravini so razglasili izredne razmere – v Varaždinski županiji je reka prebila nasip in poplavila naselja.
Viri članka:
- Geološki pogled na vzroke in posledice poplav leta 2012 na Ptujskem polju (izr. prof. dr. Mihael Brenčič, Teja Keršmanc, Erazem Dolžan, Ines Vidmar, Anja Torkar), 2013
- Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012, Agencija RS za okolje, 2012
- Poplave v oktobru in povodenj v novembru 2012, dr. Mira Kobold, Janez Polajnar, Nejc Pogačnik, dr. Sašo Petan, Mojca Sušnik, Bogdan Lalić, Miha Šupek, Igor Strojan, Maja Jeromel, 2013
- Poročilo o aktivnostih sil zaščite in reševanja ob visoki vodi reke Drave pretok pod jezom Melje več kot 2800 m3/s, Mestna občina Maribor, Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje, 7. 12. 2012
Avtorja: Gregor Božič, Rok Nosan
