V začetku novembra leta 1980 je Slovenijo obiskala zgodnja zima. V prvih novembrskih dneh se je od vzhoda nad naše kraje razširil zelo mrzel zrak, nad Sredozemljem pa je nastal ciklon, ki je 4. novembra prinesel obilne padavine. V večjem delu Slovenije je snežilo in marsikje je padla za začetek novembra rekordna količina snega.
Po podatkih Agencije RS za okolje je snežna odeja v Podbrezju na Gorenjskem dosegla 57 centimetrov, v Bohinjski Bistrici 56, v Črni vasi na Barju 54, v Cerkljah na Gorenjskem 44, v Cerknici 41, v Bovcu 36 in v Ljubljani 30 centimetrov. Na vzhodu države je bilo snega nekoliko manj, a so bile razmere tudi tam izrazito zimske.
Ledeni dež v Brkinih
Sprva je snežilo tudi v Brkinih, a je tam sneg zaradi občutne višinske otoplitve kmalu prešel v dež. Ostra meja med toplim in hladnim zrakom je povzročila pojav ledenega dežja, ki je ob dotiku z drevjem in ostalimi predmeti zmrzoval.
Takratna sinoptična situacija: Prva slika prikazuje ciklon nad Sredozemljem, ki je proti Sloveniji prinašal topel in vlažen zrak, druga pa temperaturo na višini približno 1500 metrov (Vir: Wetterzentrale.de).
Brkini so območje, kjer se žled pojavlja pogosteje kot drugod v Sloveniji. Zaradi lege med sredozemskim in celinskim podnebjem se tople in vlažne zračne mase pogosto srečajo s hladnim zrakom, ki se ujame v doline in planotaste predele med 500 in 1000 metri nadmorske višine.
Po podatkih Arsa je na Mašunu pod Snežnikom 4. novembra 1980 padlo kar 117 mm padavin, večinoma v obliki ledenega dežja, na Tatrah v Brkinih 110 mm in v Podgradu 103 mm. Temperature so se gibale med –3 °C in –8 °C, kar je povzročilo nastanek izjemno debele ledene obloge. Po nekaterih zapisih je bil led na drevju in električnih vodih debel tudi do 5 centimetrov, ponekod še več.
Pod težo ledu so se lomile veje, žice in debla, mnoge gozdne ceste so postale neprevozne, električne povezave pa prekinjene. Lomljenje drevja, pa tudi daljnovodov, je dodatno sprožal veter. Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) so morali zaradi poškodb posekati več kot 670 tisoč kubičnih metrov lesne mase.
Fotografiji sta simbolični (Vir: Pixabay).
