Sončni žarki se v megli lomijo in odbijajo na vodnih kapljicah, ki so približno stokrat manjše od dežnih. Zaradi njihove majhnosti se svetloba močno razprši, zato mavrica izgubi svoje značilne barve. Namesto pisanega loka se pokaže belkast pas, svetlejši na notranji in temnejši na zunanji strani.
Megleno mavrico lahko opazimo predvsem v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je sonce nizko nad obzorjem, megla pa dovolj tanka, da se skozi njo prebijejo sončni žarki. Opazovalec mora stati s hrbtom proti soncu in gledati proti megleni plasti. Pojavlja se predvsem v hribih in nad jezeri, tik preden se megla razkadi.
V primerjavi z običajno mavrico je meglena mavrica precej redkejša, saj morajo biti za njen nastanek izpolnjeni zelo specifični pogoji – sonce mora biti nizko, megla ne sme biti pregosta, kapljice pa drobne in enakomerno razporejene. Poleg tega je meglena mavrica zaradi svoje blede barve pogosto težko opazna, saj se njen belkast lok zlahka izgubi v svetli megli.
