Pestro vremensko dogajanje se je začelo v večernih urah 8. decembra, ko je Slovenijo prešla hladna fronta in prinesla sneg tudi po nižinah. Do jutra naslednjega dne je večji del notranjosti prekrila snežna odeja, ponekod debela tudi 20 ali 30 centimetrov.
Sneženju je sledila razjasnitev, zato se je v naslednji noči močno ohladilo. V Babnem Polju so desetega decembra zjutraj izmerili –21,6, v Novi vasi na Blokah pa kar –22,5 stopinje Celzija. Tudi drugod po Sloveniji so se temperature marsikje spustile pod –15 stopinj Celzija.
Hitra otoplitev in obilne padavine
Že istega dne je nad Biskajskim zalivom nastalo globoko ciklonsko območje z izjemno nizkim zračnim tlakom, okoli 957 milibarov. Ciklon se je pomikal nad srednjo Evropo in prek Sredozemlja nad naše kraje potisnil zelo topel in vlažen zrak. Ob izrazitem jugozahodnem vetru so temperature med 10. in 12. decembrom skokovito narasle.
Najvišje vrednosti so bile izmerjene 12. decembra zjutraj. V Novem mestu so izmerili 17,9 stopinje Celzija, v Črnomlju pa kar 19,0 stopinje Celzija. S tem je bil močno presežen dotedanji jutranji temperaturni rekord za mesec december.
Hkrati je med 10. in 12. decembrom močno deževalo, najintenzivneje na zahodu države. Na Voglu je v 44 urah padlo kar 360 litrov padavin na kvadratni meter. Močno deževje in hitro taljenje snega sta povzročila porast rek ter lokalne poplave.
Povsem drugačne razmere so vladale v visokogorju. Na Kredarici je v enem samem dnevu zapadlo 130 centimetrov snega – največ v 24 urah od začetka meritev.
Obsežen vetrolom
Vrhunec burnega vremenskega dogajanja je predstavljal obsežen vetrolom v noči na 12. december. Jugozahodnik je v sunkih ponekod presegal 100 kilometrov na uro. Na Ratitovcu so izmerili sunek s hitrostjo 147 kilometrov na uro, v Bovcu pa 143 kilometrov na uro. Kombinacija razmočenih tal zaradi dežja in taljenja snega ter izjemno močnega vetra je povzročila ogromno škode v gozdovih.
Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je bilo poškodovanih več kot 2,7 milijona kubičnih metrov drevesne mase, kar ta vetrolom uvršča med najobsežnejše ujme v zgodovini države. Najhuje so bili prizadeti gozdovi na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem, obsežne poškodbe pa so zabeležili tudi na območju Jezerskega, Solčavskega in v Dravski dolini.
Poleg gozdov je vetrolom močno prizadel tudi energetsko in prometno infrastrukturo. Veter je odkrival strehe, poškodoval daljnovode in motil delovanje telekomunikacijskih povezav. Ponekod je bil začasno ohromljen železniški promet, številna gospodinjstva so ostala brez električne energije, več lokalnih in regionalnih cest pa je bilo zaradi podrtih dreves in električnih drogov neprevoznih.
Vir podatkov: ARSO, Zavod za gozdove Slovenije
