A za ta pojav obstaja zelo jasna fizikalna razlaga. Ne gre za nikakršno skrivnostno pršenje, temveč za povsem naravne kondenzacijske sledi, ki nam lahko povedo veliko o trenutnih razmerah v višjih plasteh ozračja.
Kako sploh nastane kondenzacijska sled?
Kondenzacijske sledi nastanejo po podobnem principu kot bela meglica, ki jo pozimi opazimo ob izdihu toplega zraka.
Potniška letala običajno letijo na višinah med 9 in 14 kilometri. Tam so razmere povsem drugačne kot pri tleh. Tlak je precej nižji, temperature pa se gibljejo med -40 in -60 stopinjami Celzija.
Ko letalski motorji izgorevajo kerozin, ob tem nastajajo ogljikov dioksid, vodna para ter drobni delci saj in drugih spojin. Izpušna mešanica je zelo vroča in vlažna. Ko zapusti motor in se pomeša z ledeno mrzlim zrakom v okolici, se vodna para hitro ohladi, kondenzira in nato skoraj takoj zamrzne v drobne ledene kristale.
Ti ledeni kristali tvorijo podolgovat oblak, ki ga s tal vidimo kot belo sled za letalom.
Zakaj nekatere sledi hitro izginejo, druge pa ostanejo?
To je vprašanje, ki najpogosteje buri domišljijo. Če gre res samo za kondenzacijske sledi, zakaj nekatere izginejo v nekaj sekundah, druge pa ostanejo več ur in se razširijo čez velik del neba?
Odgovor ne leži v letalu, tipu motorja ali vsebini rezervoarja, temveč izključno v vlažnosti zraka na višini, na kateri letalo tisti trenutek leti.
Če letalo prečka območje, kjer je zrak suh, ledeni kristali v sledi hitro sublimirajo – to pomeni, da preidejo neposredno iz trdnega stanja (ledu) nazaj v nevidno vodno paro (plin). Sled zato dobesedno izpuhti v nekaj sekundah ali minutah.
Če pa je zrak na višini deset kilometrov že naravno zelo vlažen in blizu nasičenja, ledeni kristali iz izpuha ne morejo sublimirati. Nasprotno, nase začnejo vezati dodatno vlago iz okolice in rastejo. Pomembno vlogo imajo tudi višinski vetrovi. Če so ti močni, sledi razpihajo in razširijo. Iz ozkih belih črt tako nastanejo široki, tanki oblaki, ki so po videzu in sestavi zelo podobni naravnim visokim oblakom, cirusom.
Kaj nam sledi za letali povedo o vremenu?
Dolgotrajne kondenzacijske sledi so lahko dober pokazatelj razmer v zgornji troposferi. Če za letali ostajajo dolge bele proge, ki se počasi širijo, to pomeni, da je zrak visoko v ozračju zelo vlažen.
Takšne razmere pogosto naznanjajo prihod vremenskih sprememb. V višinah se lahko že nabira vlaga, ki je povezana s približevanjem fronte ali poslabšanjem vremena. Nebo nam torej preko letalskih sledi pogosto sporoči, da se nad nami že pripravlja dež, čeprav je pri tleh vreme v tistem trenutku še povsem sončno in mirno.
Mit o kemtrejlih vs. fizikalna realnost
Teorije o kemičnih sledeh trdijo, da dolg obstoj prog dokazuje namerno škropljenje kemikalij. Vendar pa fizika in logika ta mit hitro postavita na laž.
Pršenje kakršnih koli snovi z višine deset kilometrov z namenom ciljanja določenega območja na tleh bi bilo popolnoma neučinkovito. Na teh višinah namreč pogosto pihajo močni vetrovi, ki dosegajo hitrosti tudi preko 200 kilometrov na uro. Ti vetrovi bi vsak izpuščeni delec v nekaj urah raznesli stotine ali tisoče kilometrov stran od mesta preleta, daleč čez državne meje.
Dolge bele sledi na nebu torej niso dokaz nobene skrivne agende. Naslednjič, ko boste na nebu opazili dolgo belo črto, ki se počasi širi v tanko sivkasto kopreno, ni razloga za skrb. Gre za kondenzacijsko sled, ki nastane zaradi kombinacije izpuha letalskega motorja, zelo nizkih temperatur in vlažnega zraka v višinah.
Takšni prizori so lahko celo zanimiv vremenski namig. Povedo nam, da je visoko nad nami veliko vlage in da se vreme morda že pripravlja na spremembo.
