Letos se je sezona tovrstnih napovedi začela še posebej zgodaj. Prvi zapisi o prihajajoči zimi so se pri nas pojavili že avgusta, na začetku zadnjega vročinskega vala, nato pa so se v naslednjih mesecih vračali v novih, nekoliko preoblikovanih različicah.
Takšne napovedi pogosto temeljijo na enem izstopajočem signalu ali na skrajnem scenariju, ki ima v modelih majhno težo, a se zaradi dramatičnosti hitro razširi. Pregled izračunov večjih meteoroloških centrov teh scenarijev trenutno ne potrjuje.
Srednjeročne napovedi za naslednjih 10–14 dni ne kažejo novih prodorov hladnega zraka proti jugu Evrope, ki bi prinesli sneg tudi v nižine. Večina izračunov nakazuje, da bodo temperature vsaj v prvem tednu decembra celo nekoliko nad dolgoletnim povprečjem.
Kaj pa nadaljevanje zime? Zadnja napoved evropskega meteorološkega centra ECMWF kaže, da bo v vseh treh zimskih mesecih prevladoval jugozahodni zračni tok, ki bo prinašal nadpovprečne temperature. Nadpovprečna naj bi bila tudi količina padavin.
Čeprav sezonske napovedi ponujajo dober vpogled v splošne trende, njihova zanesljivost ni primerljiva s kratkoročnimi ali srednjeročnimi izračuni. Sezonski modeli lahko nakažejo prevladujoče vzorce — denimo, ali bo zima toplejša ali bolj vlažna od povprečja — ne morejo pa napovedati vremena za točno določen dan ali določiti, kdaj se bodo posamezne spremembe v vremenu dejansko zgodile.
Tudi če bo zima toplejša od povprečja, to ne izključuje hladnih in snežnih dni. Ti se lahko pojavijo ne glede na splošni trend. Trenutno pa kaže, da bodo — podobno kot v zadnjih letih — toplejša obdobja tudi to zimo prevladovala.
