Različne kombinacije prodorov hladnega zraka s severa ter ciklonov nad severno Italijo in Jadranom bodo vplivale na vreme pri nas. Meja sneženja bo odvisna od natančne postavitve »doline« hladnega zraka ki bo dosegla Alpe in Jadran. Občasno bomo glede na trenutne izračune lahko deležni sneženja vse do nižin. Kako obilna bodo ta sneženja in kako nizko se bo meja sneženja spustila, bo odvisno od temperature v višinah, natančne postavitve ciklonskega jedra in intenzivnosti mrzlih prodorov s severa.
Zgornja slika prikazuje graf ansambelskih izračunov na podlagi meteorološkega modela GFS (Global Forecasting System), ki ga poleg modelov ECMWF in drugih spremljamo za napovedovanje vremena na srednjeročna ali dolgoročnejša časovna obdobja. Iz grafa lahko razberemo temperaturo na višini, kjer zračni tlak znaša 850 hPa in padavine glede na časovno obdobje od 14. 11. do 30. 11. 2025. Vsaka krivulja predstavlja posamezen izračun meteorološkega modela na podlagi vhodnih podatkov, ki jih izračun uporablja. Krepka rdeča krivulja prikazuje povprečno temperaturo zraka na višini 85o hPa glede na obdobje med leti 1991 in 2020. Glede na krivulje temperature lahko razberemo, da nas bo prva hladna fronta dosegla v torek, ko se temperatura na višini 850 hPa spusti za okoli 10 ºC. Z oddaljenostjo časovnega obdobja so krivulje vse bolj razpršene in neenotne, kar kaže na večjo možnost odstopanj od vremenskih napovedi glede na oddaljenost datuma.
Kaj se dogaja nad Evropo in Atlantikom?
Na vreme pri nas posredno vplivajo vremenske postavitve povsod na severni polobli. Najpogosteje gledamo, kaj se dogaja nad Atlantikom in preostalim delom Evrope, predvsem v zimskem času pa nas pogosto zanima tudi dogajanje nad severnim polom.
Nad severovzhodnim delom Atlantskega oceana se zahodno od stare celine nahaja globoko in obsežno ciklonsko območje. To v teh dneh nad večji del Evrope prinaša topel zrak, saj po vzhodni strani ciklona pihajo vetrovi južnih smeri. Na naše kraje vpliva šibko območje visokega zračnega tlaka s centrom nad Sredozemljem. V višjih plasteh ozračja pihajo vetrovi zahodnih smeri, po nižinah in kotlinah pa so vetrovi spremenljivih smeri zelo šibki. Posledica vsega tega je pojav inverzije, kar pomeni, da je v hribih precej topleje kot po nižinah in kotlinah, kjer prav zaradi pojava inverzije nastaja megla. Slednja se bo čez vikend zaradi krepitve vetrov in prihoda spremembe vremena povsod razkrojila.
Nad severnim Atlantikom se krepi območje visokega zračnega tlaka in prav to bo ključno za spremembe nad večjim delom Evrope. Čez vikend se bo nad Grenlandijo še naprej krepilo območje visokega zračnega tlaka (anticiklon). Hkrati se bo nad severno Skandinavijo nahajajo obsežno ciklonsko območje. Med tema dvema sistemoma se bo proti osrednji Evropi in Sredozemlju spustil hladnejši zrak.
Takih ali podobnih scenarijev bo glede na postavitve zračnih mas nad Evropo, Atlantikom in severnim polom ter glede na različne indekse v prihodnjih tednih kar nekaj. Nad severnim Sredozemljem bodo zaradi vdorov hladnega zraka z vremenskimi frontami nastajali cikloni, ki bodo predvidoma potovali v smeri Balkana, Madžarske in proti vzhodu Evrope. Količina padavin, meja sneženja in drugo dogajanje bo odvisno predvsem od obsežnosti teh ciklonov ter njihove poti gibanja.
Prava zima prihaja predvsem v Alpe
Zima vsekakor prihaja v Alpe, kjer je do sedaj snega le za vzorec ali pa še to ne. V prihodnjem tednu bodo vremenske fronte poskrbele za izdatnejšo količino novozapadlega snega v Alpah. Številna francoska, italijanska, švicarska in avstrijska smučišča bodo tako lahko zagnala žičniške naprave.
Napovedi, ki so za zdaj še precej negotove, kažejo, da bodo izdatnejšo pošiljko snega do konca prihodnjega tedna dobili tudi naši vrhovi. O tem, kako nizko se bo spustila meja sneženja, pa je zaenkrat še prezgodaj govoriti. Vsekakor predvsem v drugi polovici prihodnjega tedna obstaja potencial za sneženje tudi po nižinah.
Vremensko dogajanje bomo na Meteoinfo Slovenija pozorno spremljali, napovedi vsakodnevno osveževali ter vas o morebitnih posebnostih, tako kot vedno, tudi obveščali.
