Zaradi odsotnosti izrazitejših vetrov in nizkega vpadnega kota sončnih žarkov se hladen zrak, ki se v zimskem času zadržuje v dolinah, kotlinah in nižinah, tudi čez dan ne premeša ne v horizontalni ne v vertikalni smeri. Ob obilici vlage pri tleh in prisotnosti virov onesnaženja zraka, zlasti prometa, ogrevanja stavb in industrije, kotline pogosto prekrije plast megle. Ta lahko vztraja večji del dneva in preprečuje, da bi se tla ogrela zaradi sončnega sevanja.
Gre za tipičen primer zimskega temperaturnega obrata, ki ga dobro prikažejo vertikalne meritve temperature, vlage in vetra. Na naslednji sliki je prikazana vertikalna sondaža nad Ljubljano 9. decembra 2025 ob 5.30 po lokalnem času. Na vertikalni osi je z zračnim tlakom prikazana višina (točna nadmorska višina na desni strani), na horizontalni pa temperatura. Modra krivulja prikazuje temperaturo zraka, rožnata temperaturo rosišča. Kjer sta krivulji blizu ena drugi ali se stikata, je zrak zelo vlažen – tam se najverjetneje pojavlja megla oz. oblačnost.
Iz sondaže razberemo, da je bila v času meritve temperatura pri tleh, na približno 300 metrih nadmorske višine, okrog +2 stopinji Celzija. Nato se je do približno 500 metrov še rahlo znižala, zatem pa začela hitro naraščati. Zgornji rob meglenega pokrova je bil na nadmorski višini okrog 600 metrov. Nad to višino sta se krivulji temperature in rosišča ločili, kar kaže na bistveno bolj suh zrak in jasno vreme.
Med 1000 in 1100 metri se je temperatura približala 10 stopinjam Celzija, kar je približno 12 stopinj nad dolgoletnim povprečjem za ta čas. Nato se je temperatura z višino začela postopno spuščati, vendar je ledišče dosegla šele pri okoli 2900 metrih nadmorske višine. To pomeni, da so bile temperature nad ničlo tudi na naših najvišjih vrhovih. Na Kredarici sta bili takrat +2 stopinji Celzija.
Izraziti temperaturni kontrasti po Sloveniji
Medtem ko so se jutranje temperature po nekaterih nižinah, kjer je bila plast megle tanjša ali je sploh ni bilo, spustile malo pod ledišče, so v višjih legah ves čas vztrajale nad ničlo. Prostorsko razporeditev najnižje dnevne temperature 9. decembra lahko vidimo na spodnji karti.
Ker je bila inverzna plast razmeroma tanka, se je megla včeraj čez dan marsikje razkrojila, medtem ko je v delu Ljubljanske kotline ter v Prekmurju vztrajala večino dneva.
Posledično so bile popoldne temperaturne razlike med posameznimi kraji zelo velike. Ponekod na Kočevskem ter na Krasu in v Vipavski dolini so merilne postaje Agencije za okolje (ARSO) namerile kar 16 stopinj Celzija, medtem ko je bilo v Murski Soboti in Ljubljani le okoli 4 oziroma 3 stopinje Celzija. Razlike so lepo vidne tudi na karti najvišjih dnevnih temperatur včerajšnjega dne, kjer izrazito izstopajo hladnejša nižinska območja (Ljubljanska in Celovška kotlina ter Pomurje) ter toplejša območja na Primorskem in ponekod v južnem ter vzhodnem delu države.
Danes na 1500 metrih kar 12 stopinj Celzija
Danes se nad nami zadržuje najtoplejši zrak. Še posebej toplo je v osrednjem in vzhodnem delu države, kjer je bilo na 1500 metrih že zjutraj okoli 12 stopinj Celzija. Zaradi jugozahodnega vetra v višjih plasteh ozračja se je danes megla začela pojavljati tudi ob morju, medtem ko je Ljubljanska kotlina že od jutra obsijana s soncem.
V naslednjih dneh se bo vremenska slika le malo spreminjala. To pomeni, da bo še prisoten temperaturni obrat, ki bo najbolj izrazit v nočnem in jutranjem času.
V večjem delu Slovenije bo prevladovalo sončno vreme, le v Pomurju in ponekod na Koroškem se bo lahko tudi popoldne zadrževala megla. Tam se popoldanske temperature ne bodo povzpele nad 5 stopinj Celzija. Drugod bo občutno topleje. V najtoplejših krajih bo živo srebro ponovno preseglo 15 stopinj Celzija.
V naslednjih dneh bo v višjih legah nadaljevalo sončno in precej toplo vreme. Veliko sonca bo tudi na Primorskem, kjer bo zapihala šibka burja. Marsikje drugje pa se bo vsaj zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Podobno vreme nas bo spremljalo še vsaj do sredine prihodnjega tedna.
