Takšni izbruhi, imenovani koronarni izbruhi mase (CME), nastanejo, ko Sonce v vesolje izvrže velik oblak vroče plazme, sestavljene iz nabitih delcev in močnega magnetnega polja. Če je ta oblak usmerjen proti Zemlji, v enem do treh dneh doseže naš planet in pri tem zmoti Zemljino magnetno polje. Takrat nastane geomagnetna nevihta, ob kateri se lahko na nebu pojavi severni sij.
Ko delci Sončeve plazme dosežejo zgornje plasti Zemljinega ozračja, trčijo v atome kisika in dušika, ki pri tem zasvetijo. Barva severnega sija je odvisna od vrste plina in višine, kjer se ti trki zgodijo. Kisik v nižjih plasteh atmosfere sveti zeleno, v višjih pa rdeče, medtem ko dušik dodaja modrikaste in vijolične odtenke.
Kaj pomeni stopnja G4?
Jakost geomagnetnih neviht znanstveniki razvrščajo po lestvici G1 do G5, ki jo uporablja ameriška agencija NOAA.
- G1 označuje manjšo nevihto, ki povzroča le manjše motnje v komunikacijah.
- G4 pomeni močno geomagnetno nevihto, ki se zgodi le nekajkrat v vsakem Sončevem ciklu – torej približno vsakih enajst let.
Pri takšnih dogodkih Zemljino magnetno polje doživi izrazite motnje in se delno deformira. Lahko pride do motenj v navigaciji, satelitskih povezavah ali celo električnih omrežjih. Hkrati pa takšna nevihta ustvari pogoje za izjemno močan severni sij, ki se razširi precej južneje kot običajno in postane viden tudi v Srednji Evropi.
Današnji jutranji severni sij je bil viden tudi na posnetkih s spletne kamere na Uršlji gori.
Ali bo viden tudi nocoj?
Aktivna Sončeva pega, ki je povzročila prvi izbruh, je sprožila še dva nova koronarna izbruha mase (CME). Po prvih analizah se oba premikata proti Zemlji in bi nas lahko dosegla že nocoj. Tretji izbruh naj bi bil nekoliko močnejši in hitrejši, zato bi lahko dohitel drugega ter se z njim združil v skupen oblak plazme. V tem primeru bi lahko nastala še intenzivnejša in dolgotrajnejša geomagnetna nevihta.
Končni učinek bo odvisen od usmerjenosti magnetnega polja prihajajočih izbruhov. Če bo polje obrnjeno proti jugu, se bo učinkoviteje povezalo z Zemljinim magnetnim poljem in energija bo lažje prodrla v naš magnetni ovoj – takrat lahko pričakujemo svetlejši in barvno bogatejši severni sij. Če pa bo polje obrnjeno v isto smer kot Zemljino, bo pojav precej šibkejši.
Če ste severni sij ujeli tudi vi, vabljeni, da svoje fotografije delite z nami v komentarjih ali jih pošljete na Meteoinfo Slovenija.
Pogled z Medvedjega Brda. Avtor: Jure Atanackov
