Padavine v oktobru 2023

Po suhi in nadpovprečno topli prvi polovici meseca oktobra se je v drugi polovici slika povsem obrnila, predvsem z vidika padavin, saj je območje Slovenije in okolice padlo pod vpliv ciklonskih območij, ki so iznad Atlantika potovala proti zahodni Evropi.

Padavine od 18. do 21. oktobra

Nad severovzhodnim Atlantikom v bližini britanskega otočja se je 18. oktobra oblikovalo ter se tam nato dlje časa zadrževalo obsežno ciklonsko območje, katerega fronta je 20. oktobra prešla območje Alp ter vzdolž Sredozemlja segala vse do severne Afrike. Pred fronto je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi dotekal zelo topel zrak, ki se je na poti preko Sredozemlja nasičil z obilico vlage. V zraku je bil takrat tudi puščavski prah, ki so ga močni vetrovi dvigovali s severnih predelov Sahare.

Rahle padavine so se zlasti v zahodni Sloveniji začele pojavljati že 18. oktobra zvečer ter se 19. oktobra tam še nekoliko okrepile. Poleg orografskih padavin je bila zaradi približevanja vremenske fronte ter toplega morja prisotna tudi konvekcija, nastajale so plohe in posamezne nevihte. Več pasov neviht z močnimi nalivi je iznad severne Italije 20. oktobra zvečer prešlo območje severozahodne in deloma zahodne Slovenije, ob prehodu hladne fronte iz zahoda pa je nevihtna linija z močnimi sunki vetra v noči na 21. oktober prečkala večji del države.

Na naslednji sliki je prikazana skupna višina padavin od 18. do 21. avgusta 2023 glede na meritve meteoroloških postaj v Sloveniji in okolici. Največ dežja je padlo na območju Julijskih Alp in dinarske pregrade, medtem ko je bilo na severovzhodu države padavin le za vzorec.

V noči na 22. oktober je v zahodnem in osrednjem delu države še nastalo nekaj ploh in posameznih neviht. Po 22. oktobru je ciklonsko območje nad britanskim otočjem slabelo, vendar je bil na poti iznad Atlantika proti Evropi že nov globok ciklon. V njegovem središču je zračni tlak na višini morske gladine padel pod 970 hPa.

Padavine od 24. do 25. oktobra

Še pred prihodom globokega ciklonskega območja iznad severnega Atlantika se je zahodno od Velike Britanije oblikoval nov plitev ciklon, katerega fronta je iznad zahodne Evrope preko Španije segala vse do Maroka ter se pomikala proti Alpam. Zaradi masivnega ciklonskega območja na atlantski strani so se vse vremenske motnje gibale proti severovzhodu preko srednje Evrope, zato je bilo območje Alp in Sredozemlja večino časa pod vplivom jugozahodnih zračnih tokov. Takšna sinoiptična postavitev južnim obronkom Alp prinaša vlažen zrak iznad morja, pri čemer se na pregradah zaradi prisilnega dviga in nasičenja še bolj intenzivno izločajo (orografske) padavine.

Nova pošiljka padavin se je začela 24. oktobra zjutraj, ko so se te sprva pojavljale predvsem na gorskih območjih zahodne Slovenije. Tekom dneva so se padavine tam okrepile in prehodno razširile nad večji del države. Zvečer in v noči na 25. oktober, ko je državo prešla neizrazita vremenska fronta, je bila na zahodu in jugu prisotna tudi konvekcija. Padavine so bile obilne predvsem v Posočju.

Na zemljevidu spodaj je prikazana skupna višina padavin 24. in 25. oktobra glede na meritve meteoroloških postaj. Največ padavin je zaradi vpliva reliefa zopet padlo na območju Julijskih Alp, predvsem v zahodnem delu Posočja. Najmanj padavin je bilo v Podravju, Pomurju, Celjski kotlini, Suhi krajini, na vzhodnem delu Bele krajine ter v bližini jadranske obale.

Tekom noči na 25. oktober so padavine oslabele, vendar smo bili še naprej pod vplivom jugozahodnih zračnih tokov v višinah. Čez dan je še nastalo nekaj ploh.

Padavine od 26. do 28. oktobra

Naslednji dan, 26. oktobra, se je globoko ciklonsko območje iznad Atlantika že približalo zahodni Evropi, hladna fronta, povezana s tem sistemom, pa je zelo hitro potovala proti Alpam in Sredozemlju. Tekom dneva so se ob močnem višinskem jugozahodniku na zahodu države že začele pojavljati rahle padavine. Te so se v noči na 26. oktober okrepile in zajele vso državo. Ob prelomu hladne fronte na Alpah je nad severno Italijo nastal sekundarni ciklon, ki je prehod fronte upočasnil in povzročil dodatno krepitev padavin. Zračni tlak je 27. oktobra zjutraj na območju Slovenije in okolice padel pod 990 hPa. Ob prehajanju fronte so zjutraj začele nastajati nevihte z močnimi nalivi. Od severozahoda proti jugovzhodu je večji del države prešla nevihtna linija.

Ker se je sekundarni ciklon zadrževal nad severno Italijo in severnim Jadranom, hkrati pa je v višinah dotekal hladnejši zrak, je bilo ozračje nestabilno tudi v noči na 28. oktober. Zlasti v severni polovici države so nastajale nevihte z močnimi nalivi, sunki vetra ter sodro in manjšo točo.

Razporeditev višine padavin med 26. in 28. oktobrom je prikazana na naslednji karti. Največ je padlo na območju južnih Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp ter na Idrijskem. Padavine so bile zaradi povečane prisotnosti konvekcije (ploh in neviht) bolj neenakomerno razporejene, a so kljub temu prevladovale orografske padavine na gorskih pregradah.

Tekom noči na 28. oktober so padavine ponehale, vremenska motnja pa se je nato hitro premaknila v smeri proti severovzhodu. Medtem je na območju britanskega otočja še vedno vztrajal globok ciklon s središčem nad Irsko. Zaradi lege na jugovzhodnem robu ciklonskega območja, so bili naši kraji še vedno pod vplivom toplih in vlažnih jugozahodnih vetrov.

Padavine od 29. do 31. oktobra

Nova vremenska fronta, povezana z obsežnim ciklonskim območjem, se je 29. oktobra pomaknila nad zahodno Evropo in potekala od Nizozemske do Portugalske. Nad Slovenijo se je znova krepil jugozahodni veter in tekom dneva so se na hribovitih in goratih območjih na zahodu ter severozahodu začele pojavljati padavine. Ponoči so padavine tudi na severozahodu prehodno oslabele, a so se 30. oktobra zjutraj iznad Jadrana in severne Italije nad naše kraje znova začeli pomikati pasovi močnejših padavin, deloma ploh in posameznih neviht.

Po krajšem premoru so se padavine na zahodu znova začele pojavljati zvečer in se v noči na 31. oktober še okrepile. Nad severno Italijo je namreč ob prehajanju hladne fronte preko Alp nastal sekundarni ciklon, ki je dodatno okrepil vremenske procese. Prvi pas močnih padavin s posameznimi nevihtami je Slovenijo prešel v drugi polovici noči. Zjutraj so se v južni polovici države ter nad Kvarnerjem na Hrvaškem vzpostavili stacionarni pasovi konvekcije z močnimi nalivi. Ob prehodu vremenske fronte so tekom dneva padavine in posamezne nevihte prehodno znova zajele večji del Slovenije, a so se hitro pomaknile naprej proti vzhodu. Na vzhodu in severovzhodu države ter v notranjosti Hrvaške je takrat nastala tudi nevihtna linija z močnimi sunki vetra. Zvečer so padavine slabele in od severozahoda ponehale.

Od 29. do vključno 31. oktobra je največ padavin znova padlo na območju južnih Julijskih Alp in Posočja. Območje obilnih padavin je iznad Gorskega kotarja na Hrvaškem segalo tudi na Snežnik in zgornji del doline Kolpe.

Mesečna višina padavin

Mesec oktober 2023 je bil v drugi polovici padavinsko zelo bogat in kot celota nadpovprečen glede na povprečno oktobrsko višino padavin v referenčnem obdobju 1991-2020. Na naši najbolj namočeni meteorološki postaji Vogel (ARSO) je mesečna višina padavin presegla 1000 mm – skupaj 1112,8 mm, kar je 235 % povprečja in več kot na območju Pomurja ali Slovenske Istre pade v celem letu. Sledi postaja Bovec z 809,5 mm (234 % povprečja). Najmanj je padlo na merilni postaji Zbigovci (MKGP) v bližini Gornje Radgone, in sicer 57,6 mm.

Razporeditev mesečnih padavin po državi je tipična za jesenska deževja ob prevladujočem jugozahodnem zračnem toku, ko največ padavin prejmejo pregrade južnih Julijcev s Posočjem, nekoliko manj pa dinarska pregrada med Nanosom in Trnovskim gozdom, območje Snežnika ter Kamniško-Savinjske Alpe.

Vsota padavin v oktobru 2023 na samodejnih postajah ARSO ter agrometeoroloških postajah MKGP