Avtor reportaže: Matej Štegar
V nedeljo je padla odločitev, da se prvič podamo v lov za nevihtami na območju Nemčije. Za ponedeljek so namreč izračuni vremenskih modelov nakazovali za območje Bavarske odlične pogoje za nastanek superceličnih neviht. V ponedeljek ob 9:30 uri krenemo proti Nemčiji. Prvi postanek smo načrtovali v mestu Aalen, zahodneje od Münchna, vendar se kasneje glede na radarsko sliko padavin odločimo, da krenemo proti Ingolstatu. A ker se je kmalu izkazalo, da celica zavija v desno smer proti Münchnu, se je bilo potrebno zapeljati nazaj. Najboljša pozicija je bilo tako vzhodno od Münchna.
Celice so bile precej hitre, zaradi česar smo imeli na posameznem postanku le nekaj minut preden smo morali šibat dalje. Strukture seveda pogojem primerne, heličnost je dosegala celo 300 (in več) m2/s2, energije je bilo nekje v rangu 2- 3 kJ, ob 40-50 kt 500 hPa JZ vetra z lepim povijanjem po višini in približno 10 kt vzhodnika pri tleh. Iz Alp se je spuščal veter južnih smeri, ki je imel fenski efekt in ustvarila se je t.i. dryline.
Ko smo prispeli v Nemčijo se je najprej ustvarila nevihtna linija zahodno od Münchna, z lepo tail-end supercelico na njenem južnem robu. Hkrati so se v Švici, JZ od te linije prožile nove celice, tako da nismo hoteli preveč proti zahodu, da obdržimo tudi te v igri. Na koncu se je to izkazalo kot dobra odločitev, severna celica je umrla oz so ji spodnje zadušile inflow, ena od tistih švicarskih pa se je izolirala, posrkala ostalo “svinjarijo” v sebe in zavila v desno proti Münchnu. Takoj je bilo jasno, da bo to naša celica in spet smo pospešili proti vzhodu.
To supercelico smo lovili kar nekaj časa, se vmes nekajkrat izognili (zelo) debeli toči, ki je razbila severni del Münchna. Dejansko ji je verjetno zelo malo manjkalo, da bi spustila tudi tornado, rotacija wall cloud-a je bla namreč izjemna, sploh pri našem prvem postanku. verjetno bi par m/s več vzhodnika pri tleh pomenilo lepo tubo.
Celica je nato nenadoma zavila v levo, mi pa smo ostali brez zadovoljivih cestnih povezav proti severu, zato smo lov za njo opustili. Predvidevali smo, da bo s tem “manevrom” zadušila sama sebe. Pa tudi južno sta bili v linije že dve novi supercelici, ki sta izgledali precej bolj aktivni.
Severna od teh novih supercelic je nato prevladala in šla v pravo mothership obliko. Mezociklon je imel res fantastično obliko. Ko nas je skoraj zajela smo ponovno bežali proti vzhodu in nam je dejansko uspelo še dvakrat priti pred njo, kljub temu da smo vozili po lokalnih cestah. Naš lov se je zaključil šele, ko smo prišli na hribovit in gozdnat teren na meji med Nemčijo in Češko. Pa tudi stemnilo se je že povsem, za kake strele pa ob tej hitrosti celic in moči vetra itak ni bilo osnovnih možnosti.
Območje kjer smo vse lovili
Vremenski modeli: WRF, RAPID in GFS.
Približna verjetnost velikost zrn toče.
Udari strel pri prvi supercelični nevihti na območju Münchna.
Satelitska slika oblačnosti. Vir: Sat24.si
Radarska slika padavin.
Pogled na izjemno supercelično nevihto na območju Münchna.
Čas je bil za premik, saj se je celica hitro bližala, zeleni odtenki pa so nakazovali debelo točo.
Še zadnja fotografija te celice, ki je kasneje oslabela, vendar se je proti Poljski meji spet okrepila. Res noro, ta celica je prepotovala od Švice, do Baltskega morja, več kot 1000 km!
Južno, od prve supercelice sta nastali novi. Zato jih prestrežemo na območju Deggendorfa.
Dve klasični supercelični nevihti, ena levo, druga desno.
Izjemen mezociklon.
Odpeljemo se še naprej, skoraj do Češke meje. Teren je bil vse bolj hribovit, tako da je bilo lovljenje čedalje težje.Pa tudi vidljivost je bila vse slabša.
Tik ob Češki meji je bilo ob 21.20 uri izjemnega lova konec. Bilo je veliko podrtih dreves, tako da so imeli gasilci kar nekaj dela.
