Avtor reportaže: Matej Štegar
Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja pritekal topel in vlažen zrak. Sredi dneva se je v srednji troposferi (na višini okoli 6 km) prehodno ohladilo za 1 do 2 °C. Pri tleh je pihal veter vzhodnih smeri in v plasti pod nadmorsko višino 1500 m je k nam pritekal zelo vlažen zrak iznad Panonske nižine. Zlasti v gorah je bila meja med obema zračnima masa očitna. Ozračje je bilo zaradi navedenih razmer in močnega dnevnega segrevanja zelo nestabilno; popoldne so nastajale močne nevihte, ki so se ponekod zavlekle še v večer. Zračna masa se ob tem ni zamenjala.
Prvi nevihtni oblak je nastal na Notranjskem okoli 13. ure in se na poti proti severu hitro okrepil. V naslednjih dveh urah je bila južno od Ljubljane močna nevihta, ki se je počasi obnavljala v smeri proti jugovzhodu, nevihte pa so nastajale tudi na Gorenjskem. Nevihtno območje nad Gorenjsko je na približno enakem območju vztrajalo do večera, obsežen nevihtni sistem nad južno Slovenijo pa se je z obnavljanjem počasi pomikal proti Beli krajini, kjer je okoli 19. oziroma 20. ure dosegel največjo moč. Zvečer je bilo nevihtno tudi vzhodno od Celja, po 21. uri pa se je vremensko dogajanje nad Slovenijo umirjalo. Velika nestabilnost ozračja in dokaj veliko striženje vetra z nadmorsko višino sta bila glavni razlog za nastanek močnih neviht, marsikje s točo.
Vremenska slika nad Evropo. Vir: Arso
Vremenske karte modela WRF. Vir: Modellzentrale
Overshooting top, na območju Dolenjske. Vir:Sat24.si
Udari strel. Vir: Blitzortnung
Radarska slika padavin. Vir: Arso in DHMZ
Pogled z Starega Trga in Predgrada, na ekstremno debelo točo več kot 2 uri po neurju, ko so zrna toče bila velika še do 10 cm. Takoj po neurju so bila velika, do okoli 13 cm.
