Mnogi se v teh dneh sprašujete, kaj je razlog za tako dolgo trajajoče obdobje, ko se pri nas in v naši okolici skoraj vsak dan pojavljajo močnejše nevihte in neurja, ter zakaj nevihtni sistemi potujejo v isti smeri in po skoraj isti poti.
Na območju Alp se zadržuje meja med zelo toplo zračno maso nad Sredozemljem in hladnejšo, ki priteka od severozahoda. Ravno preko območja Slovenije poteka pas velikega temperaturnega gradienta v nižjih plasteh ozračja, saj je v prosti atmosferi na nadmorski višini okrog 1500 m (850 hPa) južno od nas okrog 20 °C, medtem ko je na severni strani Alp temperatura skoraj 10 °C nižja.
Ciklonsko območje se trenutno nahaja nad Skandinavijo, hladna fronta pa poteka preko srednje Evrope vse do Španije. Na tej meji so pogoji za razvoj neviht najbolj ugodni. Stik zračnih mas v višinah spremlja tudi vetrni stržen, ki prav tako pripomore k intenzivnosti neurij, saj stopnjevanje hitrosti vetra z višino omogoča boljšo organizacijo in s tem dolgoživost nevihtnih celic ali sistemov. Smer gibanja zračnih mas v zadnjih dneh je višinski zahodnik, kar je tudi v splošnem najbolj pogosta smer, od koder nad naše območje prihajajo zračne mase.
Območje fronte (stika tople sredozemske in hladnejše zračne mase severno od Alp) je precej stacionarno, saj se zaradi poti ciklonov preko severa Evrope zadržuje oz. na novo pojavlja na istem območju, hladnejšemu zraku v nižjih plasteh pa ne uspe preplaviti območja južno od Alp in severnega Sredozemlja. Namesto tega v intervalih dobivamo zgolj manjše frontalne “valove”, nekakšne sunke hladnejšega zraka, ki pritekajo čez gorsko verigo Alp in povzročajo razvoj neurij v Alpah ter na njihovem južnem robu. Topla zračna masa južno od nas, ki z jugozahodnimi vetrovi nad Sredozemlje priteka iznad severne Afrike, preprečuje, da bi se hladen zrak razširil južneje, hkrati pa je hladna fronta zaradi oddaljenosti ciklonskega območja zastala.
Najmočnejše nevihte nastajajo v tako imenovanem “toplem sektorju”, na topli strani fronte, kjer se zrak pri tleh bolj ogreje, s čimer se ustvari večja temperaturna razlika (gradient) po vertikali. Prav ta razlika v kombinaciji z vlažno zračno maso pri tleh povzroča nestabilnost ozračja, omogoča razvoj konvekcije in predstavlja “gorivo” za nevihte. Večja kot je razlika v temperaturi dvigajočega se zraka in zraka v njegovi okolici, hitreje se bo ta dvigal (učinek vzgona).
Začetek razvoja nevihtnih celic je pogojen z dnevnim segrevanjem zaradi sončnega obsevanja (termika) ali prisilnim dvigom zračnih mas ob ovirah (hribovja, gorovja). Večinoma k nastanku prvih predfrontalnih neviht prispevata oba dejavnika. Slednje nam odgovori na vprašanje, zakaj v zadnjih dneh nevihtne celice najpogosteje nastajajo nad Alpami in na njihovem obrobju v Avstriji in Italiji. Nadaljnje proženje neviht lahko vzpodbudijo predhodno nastale nevihtne celice, saj v njihovi okolici prihaja do mešanja, kar prav tako privede do prisilnega dviga. Ohlajen zrak se iz nevihtnih celic spušča proti tlom in tam razteka v horizontalni smeri, pri čemer izpodriva toplejši zrak v okolici, ki se je prisiljen dvignit. Še en mehanizem začetnega proženja nevihtnih celic je sama meja prizemne fronte, kjer hladnejša zračna masa pri tleh prav tako izpodriva toplejšo, le da se to dogaja v širšem pasu ob fronti. Če vsem tem sestavinam dodamo še prej omenjen močan zahodni veter v višinah, dobimo recept za močna neurja.
Zaradi višinskega zahodnika se nevihtne celice praviloma pomikajo proti vzhodu. Veter v višinah zaradi vijuganja vetrnega stržena rahlo spreminja smer, zato se včasih obrne v severozahodnik, včasih v jugozahodnik, kar vpliva tudi na smer premikanja neviht. V nekaterih primerih se nevihtne celice hitro po njihovem nastanku združijo v nevihtni sistem, ki se lahko ob ugodnih vetrovnih pogojih dobro organizira. To pomeni, da nevihtni sistem ob svojem gibanju vzpostavi ravnovesje med dotokom in iztokom energije, kar omogoča njegovo dolgoživost, dokler so na njegovi poti za to ugodni pogoji. Tovrstni nevihtni sistemi z močnimi višinskimi vetrovi potujejo po robu prej omenjenega frontalnega “vala”, lahko pa se njihovo gibanje odkloni tudi proti jugu. Prav takšnemu pojavu smo bili priča v preteklih dneh, ko nas je iznad Italije doseglo več sistemov v obliki nevihtnih linij, ki so pot nadaljevali preko Hrvaške, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter naprej proti jugovzhodu. Linijska oblika nevihtnega sistema prinaša zelo močne sunke vetra (preko 100 km/h) v smeri gibanja sistema, medtem ko je debela toča manj značilna in se lahko pojavlja na južnem robu v primeru razvoja supercelične nevihte.
V naslednjih urah nas od zahoda zopet lahko doseže nekaj neviht, nov frontalni val pa nas bo od severozahoda znova preplavil jutri popoldne in zvečer. Spremljale ga bodo tudi posamezne močnejše nevihte. Ozračje se bo prehodno le nekoliko ohladilo, a ne za dolgo, saj bo z jugozahodnimi vetrovi zopet začel pritekati vse toplejši zrak. Naslednji val neviht se po trenutnih napovedih pričakuje v torek, ko nas bo prešla hladna fronta in vsaj za nekaj dni ohladila ozračje.
