Glavni razlog, da so zime onkraj Atlantika bolj ostre kot v Evropi, je razporeditev kopnega in morja ter oceanskih tokov, ki omogočajo prenos toplejše vode iz tropskih območij proti polu ter hladnejše vode iz polarnih predelov proti nižjim geografskim širinam. Ti tokovi imajo ključno vlogo pri oblikovanju podnebja posameznih celin.
Vzhodno obalo severnoameriškega kontinenta obliva mrzel Labradorski tok, zaradi katerega so morja severno od ameriške celine v zimskem času prekrita z ledom. Posledično se izjemno mrzle zračne mase, ki se iznad polarnega kroga pomikajo proti jugu, na svoji poti le malo ogrejejo. Hkrati med Kanado ter osrednjimi in vzhodnimi deli Združenih držav Amerike ni izrazitih gorskih pregrad, zato se lahko ledeno mrzel arktični zrak brez večjih ovir hitro razširi daleč proti jugu. Takšni vdori so pozimi pogosti in lahko segajo vse do Mehiškega zaliva.
Zakaj tako izraziti prodori arktičnega zraka nad Evropo niso mogoči?
Evropa je s skoraj vseh strani obdana z morji, ki zaradi toplega Severnoatlantskega toka niti pozimi ne zamrznejo. Arktična zračna masa se ob prehodu čez Barentsovo in Norveško morje občutno ogreje, še preden doseže celino. Poleg tega njen prodor proti jugu Evrope omejujejo Alpe, Pireneji in druga gorovja. Mrzel zrak se zato težje razširi nad večja območja in se praviloma hitreje ogreje ali umakne.
Da so zahodne obale celin na severni polobli precej toplejše od vzhodnih, lepo ponazarja primerjava povprečnih zimskih temperatur med francoskim obmorskim mestom Brest in kanadskim mestom St. John’s. Čeprav kraja ležita na podobni geografski širini, je St. John’s januarja v povprečju približno 12 stopinj Celzija hladnejši od Bresta. To je toliko, kot znaša povprečna temperaturna razlika med našo obalo in Kredarico!
Najnižje temperature v Sloveniji izmerimo ob razširitvi sibirskega anticiklona nad Evropo. Takrat prevladujoče zahodnike nadomesti višinski vzhodnik, ki zračno maso prinaša iznad močno ohlajene Rusije. Sibirska zračna masa se na poti proti našim krajem sicer prav tako ogreje, vendar precej manj kot ob prehodu čez topla morja. Vetru, ki prinaša mrzel zrak iznad Sibirije, pravimo buran, ki pa v zadnjih letih vse redkeje zapiha.
