Izdano: 23. 12. 2025 ob 9.00
Velja: 24. 12. 2025 in 25. 12. 2025
Povzetek napovedi: V noči na sredo nas bo od severa preplavil hladnejši zrak. V sredo zjutraj se bodo padavine razširile nad večji del Slovenije. Meja sneženja se bo marsikje spustila do nižin. Čez dan bo oblačno s padavinami. Po nižinah bo večinoma snežilo. Rahlo sneženje bo v vzhodni Sloveniji vztrajalo tudi v noči na četrtek ter se nadaljevalo na božični dan. Temperature se bodo gibale med -1 in 2 ºC. Na vzhodu Slovenije bo rahlo sneženje ponehalo šele v noči na petek.
Slikovna napoved
Napoved v besedi
Nad Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje, ki že vpliva na vreme pri nas. S severa se našim krajem približuje hladnejša zračna masa. V višjih plasteh danes še pihajo vetrovi zahodnih smeri, v noči na sredo pa bodo vetrovi obrnili in zapihal bo mrzel severovzhodnik, na Primorskem pa močna burja.
Danes bo oblačno. Občasnih rahlih padavin bo tekom dneva postopno vse več. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5 ºC, na Primorskem okoli 11 ºC. Ponoči bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem pa se bo začela krepiti burja. Temperature bodo v vseh plasteh ozračja postopno padale. Padavine se bodo zjutraj nekoliko okrepile in se razširile nad večji del države.
V sredo čez dan bo oblačno s padavinami, ki jih bo največ po hribovitih pregradah vzhodne Slovenije, najmanj pa na Primorskem. Po nižinah v notranjosti se bo meja sneženja že dopoldan večinoma spustila do nižin, popoldan pa bo snežilo povsod po nižinah. Na Primorskem bo pihala močna burja, ki bo v sunkih na izpostavljenih mestih presegala hitrost 100 km/h.
Na božični večer se bo nadaljevalo oblačno vreme s sneženjem, ki pa bo postopno slabelo. Četrtek, božični dan, bo v znamenju oblačnega vremena in poplesavanja snežink, ki jih bo več v vzhodni Sloveniji. Nekoliko izdatnejše bo sneženje po hribovitih predelih Haloz, Slovenskih goric, Pohorja, Gorjancev in na območju Kočevskega roga. Temperature se bodo gibale med -1 in 2 ºC.
V noči na petek bo rahlo sneženje postopno ponehalo tudi v vzhodni Sloveniji.
Do četrtka zvečer bo ponekod po hribovitih predelih vzhodne Slovenije zapadlo od 15 do 25 cm snega, v višjeležečih predelih Pohorja od 30 do 40 cm. Drugod po državi bo po hribih in gričih večinoma zapadlo od 5 do 15 cm snega, po večini nižin pa do okoli 5 cm. Zelo veliko vlogo pri učinku sneženja bo imela natančna temperatura zraka in intenziteta padavin. Že manjši odklon temperature zraka od napovedi lahko pomeni 5 cm več ali 5 cm manj snega od napovedi.
Vsekakor bomo v nekaterih delih Slovenije po 17 letih spet deležni belega božiča.
Ekipa Meteoinfo Slovenija vsem želi lepe in mirne praznike!
Spremljajte trenutne razmere
- Spremljajte trenutne razmere na naši facebook strani Meteoinfo Slovenija in poročajte o stanju pri vas.
- Vse predhodno izdane napovedi višine novozapadlega snega si lahko ogledate v arhivu.
Pojasnila in omejitev odgovornosti
V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 °C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 °C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 °C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm).
Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t.i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.
Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t.i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višje. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.
Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne moremo napovedat. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušamo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Naša prognoza je zgolj informativna, zato vas prosimo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.
Opis in interpretacija karte
Na karti napovedi višine novozapadlega snega je ozemlje Slovenije razmejeno na regije, ki so bile zasnovane posebej z namenom napovedovanja snežne odeje, njihova osnova pa je naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Vsaka regija predstavlja kar se da homogeno območje, znotraj katerega je v povprečju podobna višina snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je tako ob vsakem sneženju. Pri regionalizaciji je v največji meri upoštevana nadmorska višina, ki je odločilna pri pojavu snežne odeje in njeni višini, prav tako se upošteva dolgoletno povprečje snežne odeje (število dni z višino novozapadlega snega nad 10 cm in najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let) ter značilna območja fenizacije ob večini vremenskih situacij s sneženjem. Meje regij nikakor ne predstavljajo ločnic v višini snežne odeje v naravi, prav tako lahko tudi znotraj posamezne regije pride do odstopanj od predvidene višine novozapadlega snega. Veliko regij zajema višja hribovita območja, kjer bo lahko padlo več snega od napovedi, in doline (najnižje predele in/ali lokalna območja fenizacije), kjer bo lahko snega manj od napovedi. Praviloma velja, da bolj razgiban relief pomeni večje lokalne razlike. Pri interpretaciji prognoze je zato omenjena dejstva potrebno upoštevati, saj se za vsak kraj posebej natančne višine novozapadlega snega ne da napovedati.
Podlaga napovedi
Podrobnejše napovedi višine novozapadlega snega za dan vnaprej izdajamo na podlagi pregleda različnih regionalnih meteoroloških modelov, kot so Swiss HD (Super HD), ICON-D2, ALADIN in WRF.
