Po državi je močno pihalo že od 14. novembra, 16. novembra popoldne pa se je veter v zgornjem Posočju dodatno okrepil in z veliko intenziteto vztrajal približno štiri ure.
Meteorološka postaja v Bovcu je ob 19. uri izmerila sunek vetra 49,6 metra na sekundo oziroma 178,6 kilometra na uro. Ta vrednost še danes ostaja uradno najvišji zabeležen sunek vetra v nižjeležečih predelih Slovenije. Veter je podiral drevesa, odkrival strehe, povzročal izpade električne energije in zapiral ceste. Velika škoda je nastala tudi v gozdovih, med drugim je vetrolom močno prizadel območje Pokljuke.
Dogodek je povzročil južni fenski veter. Nastane, ko zrak z juga doseže gorsko pregrado. Na južni strani se zrak dviga in pri tem izloča vlago v obliki padavin. Ko preide čez greben in se začne spuščati na severno stran pregrade, se še dodatno ogreje in osuši. Zaradi tega piha kot močan in topel veter, ki lahko doseže zelo visoke hitrosti. Ozke doline zgornjega Posočja so veter dodatno pospešile, zato je pihal izrazito sunkovito in z veliko močjo.
Fen je pihal tudi drugod po državi, kar je prineslo zelo visoke temperature za sredino novembra. Po podatkih Arsa je bilo tistega dne najtopleje v Metliki z 24,5 °C, v Novem mestu so izmerili 23,5 °C, v Murski Soboti 22,6 °C, v Kočevju 22,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 °C.
Avtorja: Gregor Božič, Rok Nosan
