Polarni vrtinec si lahko predstavljamo kot ogromno vrtečo gmoto mrzlega zraka z nizkim zračnim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad polarnimi območji. Nastane zaradi izrazitih temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu. Jeseni se polarni predeli hitro ohlajajo, saj prehajajo v temo, medtem ko se v zmernih geografskih širinah ohlajanje odvija počasneje. Zaradi te razlike se v višjih plasteh ozračja ustvarjajo močni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec.
Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, se vrtinec krepi in postaja stabilnejši. Mrzel zrak ostane »ujet« v visokih geografskih širinah, Evropa pa se znajde pod vplivom toplejših zahodnih zračnih tokov z Atlantika. Takšne zime so pri nas pogosto bolj vlažne, a manj mrzle. Sneženje je omejeno predvsem na višje lege, nižine pa večino časa ostajajo brez snežne odeje.
Ko vrtinec oslabi
Povsem drugače je, ko vrtinec oslabi ali se celo razdeli na več manjših jeder. Veter se takrat iz prevladujoče zahodne obrne na severno smer, mrzel zrak pa se lahko spusti daleč proti jugu. To lahko prinese dolgotrajna obdobja mraza in obilne snežne padavine, a tudi več vremenskih skrajnosti, ko hudemu mrazu sledi nenadna in močna odjuga.
Kako nanj vplivajo podnebne spremembe
Arktika se v zadnjih desetletjih segreva hitreje kot drugi deli sveta. Zaradi manjšega obsega morskega ledu se razmerje med toplim morjem in hladnim zrakom spreminja, s tem pa tudi stabilnost polarnega vrtinca. Več odprtega morja pomeni več toplote in vlage, kar lahko oslabi vrtinec in poveča možnost, da se mrzel zrak spusti proti jugu.
Z drugimi besedami: to, da se Arktika segreva, ne pomeni nujno milejših zim pri nas – včasih celo nasprotno. Zaradi pogostejših motenj v zračnem toku lahko Evropa doživi izrazitejše ohladitve, zlasti pozno pozimi ali zgodaj spomladi.
Zakaj ga spremljajo meteorologi
Na moč in stabilnost polarnega vrtinca vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejši so spremembe temperature v višjih plasteh ozračja, obseg snežne odeje nad Sibirijo ter dogajanje v troposferi – v plasti, kjer nastaja vreme. Če se nad Arktiko pojavi nenadno segrevanje v stratosferi, plasti nad troposfero, se vetrovi okoli vrtinca upočasnijo. To pogosto napoveduje njegovo oslabitev in s tem večjo možnost, da se mrzel zrak spusti proti jugu.
Meteorologi ga zato natančno spremljajo, saj je eden najzanesljivejših pokazateljev zimskih razmer v Evropi. Ko vrtinec ohranja svojo moč, so zime v Sloveniji milejše in bolj vetrovne, ko pa oslabi, se poveča verjetnost mraza in sneženja.
