Ledeni kristali imajo lahko zelo različne oblike – od preprostih igličastih do razvejanih zvezdastih struktur. Preproste oblike, kot so igle, nastanejo pri temperaturi okoli –6 stopinj Celzija, medtem ko se najlepše zvezdaste snežinke oblikujejo pri približno –15 stopinjah Celzija. Takrat so pogoji za rast kristalov najugodnejši.
Snežni kristali postajajo večji, ko se na njihovo površino primrznejo nove kapljice vodne pare. Njihova masa se s tem povečuje, in ko postanejo dovolj težki, začnejo padati proti tlom. Večji kristali, ki padajo hitreje, med potjo pobirajo manjše in počasnejše, zato se posamezni kristali med padanjem združujejo. Tako nastanejo snežinke – skupek kristalov različnih oblik.
Pri temperaturah blizu ledišča se kristali pogosto povezujejo v mehke snežne kosme, ki lahko dosežejo premer tudi do pet centimetrov. Temperatura določa osnovno obliko snežinke, vlažnost pa njeno zapletenost.
- Pri okoli –2 stopinjah Celzija nastajajo ploščate snežinke s tankimi robovi.
- Pri –5 stopinjah Celzija se oblikujejo igličaste strukture.
- Med –10 in –15 stopinj Celzija se pojavijo najbolj razvejane, zvezdaste oblike. Pogoji za rast kristalov so idealni, saj se hitrost kondenzacije in količina vlage najlepše uravnovesita.
- Pod –20 stopinjah Celzija zrak postane bolj suh, rast kristalov se upočasni, zato snežinke postanejo enostavnejše in manj razgibane.
Z večjo vlažnostjo je v zraku več vodne pare, zato kristali rastejo hitreje in bolj raznoliko. Suh zrak povzroči počasnejšo rast in enostavnejše oblike.
Suh in moker sneg
Suh sneg pada v zelo hladnem in suhem zraku. Je lahek, droben in ga veter zlahka prenaša. Tak sneg se ne sprijema in iz njega ni mogoče narediti kepe.
Moker sneg pa nastaja v velikih kosmih pri temperaturah blizu ledišča in v vlažnem ozračju. Dobro se oprime dreves in predmetov, a ker je težak, lahko povzroči snegolom. Prav tak sneg pa omogoča izdelavo snežaka ali kepanje.
