Žled, oziroma ledeni oklep, je bil ponekod debel več centimetrov. Drevesa so se lomila pod težo ledu, daljnovodi so popuščali, številne ceste so bile neprevozne, cele vasi odrezane od sveta. Poškodovani gozdovi so še danes opomnik tiste zime, saj so razpoke v deblih in polomljene krošnje postale raj za podlubnike.
Kako je prišlo do žleda
Glavni vzrok za nastanek žleda je bil stik dveh zelo različnih zračnih mas. Topel in vlažen jugozahodni tok iznad Sredozemlja se je moral ob Dinarski pregradi dvigniti, medtem ko se je na notranji strani pregrade, pod klinom toplega zraka, zajezil hladen zrak, ki je pritekal z vzhoda. Stik med toplim in hladnim zrakom je povzročil obilne padavine, njihova količina pa je bila ključna za obseg katastrofe.
Snežinke, ki so padale skozi plast toplega zraka, so se pri tem stalile v dežne kaplje. Ko so te prišle v spodnjo plast z negativno temperaturo, niso takoj zamrznile, temveč so postale podhlajene. Ob stiku s tlemi ali predmeti pa so se hipoma spremenile v led in ustvarile prozorno ledeno oblogo – žled.
Kje je bilo najhuje?
Ledena ujma se je začela 30. januarja in trajala vse do 5. februarja. V tem času je v zahodni in osrednji Sloveniji padlo izjemno veliko padavin – na območju Postojne in Planine je Arso izmeril več kot 200 milimetrov, v nekaterih delih Notranjske celo do 250 milimetrov. V večjem delu notranjosti je bila temperatura zraka med –2 in +1 °C, kar je omogočilo večdnevno kopičenje ledu.
Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo kar 40 odstotkov slovenskega ozemlja prizadetega zaradi žledu, ledeni oklep pa je bil mestoma debel tudi do 5 centimetrov. To je bil najobsežnejši žled v zgodovini meritev v Sloveniji.
Najhuje je bilo na Notranjskem, v Pivški kotlini, na območju Postojne, Planine, Cerknice, pa tudi v Brkinih in na Javornikih. Gozdovi so bili povsem uničeni, drevesa polomljena, številne gozdne ceste neprevozne.
Ledeni oklep je povzročil izpad elektrike za več kot 250.000 gospodinjstev, ohromil promet in poškodoval številne daljnovode. Na terenu so neprekinjeno delovali gasilci, gozdarji, vojaki in prostovoljci, ki so več dni odstranjevali podrta drevesa, čistili ceste in skušali vzpostaviti osnovne povezave med kraji.
Posledice, ki so ostale
Skupna škoda v gozdovih je bila ocenjena na več kot pol milijarde evrov, poškodovanih pa je bilo približno 600.000 hektarov gozda. Obnova je trajala več let, marsikje pa je spremenila tudi podobo pokrajine – občutljive vrste so nadomestile bolj odporne.
Fotografije so iz Postojne.
