Prvi pogoj za nastanek neviht je nestabilno ozračje, ko se topel zrak pri tleh začne dvigati nad hladnejšo okolico. Vendar pa to še ni dovolj za nastanek močne nevihte. V mirnem ozračju se bo nevihtni oblak hitro sesedel sam vase, saj bodo padavine kmalu prekinile dotok toplega in vlažnega zraka vanj, ta pa je nujen za obstoj nevihte. Za nastanek močne in dolgotrajne nevihte je torej potreben še dejavnik, ki ta dotok ohranja in nevihto vzdržuje pri življenju.
Vetrovno striženje
Predstavljajmo si, da nad nekim območjem piha veter, ki z višino močno spreminja svojo smer in hitrost. Ob tem se pri tleh pojavi vrtinčna cev, ki jo lahko vzgornik iz vodoravne prestavi v navpično lego. Tako dobimo vrteči vzgornik oziroma mezociklon, ki je glavna značilnost supercelične nevihte in povzroča, da se vsa nevihtna gmota začne vrteti.
Ker veter v spodnjem delu oblaka piha iz druge smeri kot v zgornjem delu, se padavine ne pojavljajo v območju, v katerega vzgornik dovaja topel in vlažen zrak. Nevihta se tako ne “zaduši” in lahko traja tudi več ur, prepotuje na stotine kilometrov ter povzroča silovite vetrove, dež in debelo točo.
Poličast oblak
Najmočnejše padavine se ponavadi pojavijo na severovzhodnem delu supercelične nevihte. Tam se zaradi padavin ohlajeni tok zraka hitro spušča proti tlom in se razlije po pokrajini kot nevihtni piš. Na močan piš pogosto opozarja nizek, podolgovat oblak pod nevihtnim oblakom, za katerim se vleče padavinska zavesa. Če ima ta zelenkast odtenek, je to znak, da se bliža toča.
V središču te mogočne nevihte se iz temne baze oblaka pogosto spusti oblačna gmota, ki kaže, da je dviganje v oblaku še posebej izrazito. Če bi stali na tem mestu, bi čutili, kako v smeri nevihte piha topel in vlažen veter, ki jo ohranja pri življenju. V nekaterih primerih se prav na tem mestu razvije tornado.
Nakovalo nevihte
Pogled pogosto pritegne tudi nakovalo – zgornji del nevihte, ki se ob močnih višinskih vetrovih raztegne daleč stran od njenega jedra, včasih tudi več kot sto kilometrov. Na spodnji strani nakovala se včasih pojavijo vrečaste tvorbe, imenovane mammatusi. Ti so znak, da se nevihta postopoma umirja, hkrati pa zaradi svoje oblike in svetlobnih učinkov ustvarijo enega najlepših prizorov po neurju.
