Jeseni so padavine pogostejše zaradi večje aktivnosti ciklonov in prehodov hladnih front. Jeseni namreč količina sončne toplote na severni polobli hitro upada. Nad Arktiko se že septembra začne oblikovati gmota mrzlega zraka, ki se v naslednjih tednih širi proti srednji Evropi. K večji intenzivnosti dogajanja prispeva tudi morje, ki v primerjavi s kopnim dalj časa ohranja visoko temperaturo.
Toplo morje v ozračje oddaja več vlage, kar pomeni, da se zrak nad njim hitro nasiči z vodno paro. Ko se topel in vlažen zrak sreča s hladnejšimi zračnimi masami s severa, se začne dvigati in ohlajati. Nastane območje nizkega zračnega tlaka ali ciklon. Posledica so intenzivni nalivi in burno vremensko dogajanje, ki pogosto zajame tudi naše kraje.
Vloga reliefa
Količina padavin se jeseni še okrepi zaradi razgibanega slovenskega površja. Ko topel in vlažen zrak naleti na prve gorske pregrade – predvsem Julijske Alpe, Trnovski gozd in Snežnik – se začne dvigati, ohlajati in izločati vlago. Padavine se tako še dodatno okrepijo, zato so ravno zahodni in južni deli Slovenije jeseni najpogosteje pod vplivom močnih nalivov, medtem ko je v notranjosti padavin precej manj.
Vroča poletja, mokre jeseni
Ker toplejše morje v ozračje odda več vlage kot hladnejše, je jeseni ob višji temperaturi morja večja možnost za obilne padavine. Vročim in suhim poletjem so v preteklosti pogosto sledile poplave. Svoje doda še nestabilno ozračje, ki spodbuja nastanek obsežnih nevihtnih pasov in dolgotrajne padavine.
