La Niña nastane, ko se zaradi sprememb v zračnem tlaku nad tropskim delom Tihega oceana okrepi vpliv vzhodnih vetrov. Ti vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti zahodnemu delu oceana, torej proti Aziji in Avstraliji. Ker se topla voda pomakne proti zahodu, se ob obalah Južne Amerike dvigne hladna voda iz globin, kar močno ohladi površje morja v vzhodnem Pacifiku.
Z nižjo temperaturo morja se zmanjša izhlapevanje in količina vlage v zraku, zato nad vzhodnim Pacifikom prevladuje suho vreme. Nasprotno pa se v zahodnem delu oceana poveča izhlapevanje, kar prinaša pogostejše padavine in poplave v Avstraliji in jugovzhodni Aziji, medtem ko južnoameriške obale doživljajo suše.
Del naravnega cikla ENSO
La Niña je hladna faza naravnega cikla ENSO (El Niño–Southern Oscillation), v katerem se izmenjujeta toplejša faza El Niño in nevtralno stanje. Prehodi med fazami niso redni – na njihov pojav vplivajo zapletene oceanografske in atmosferske spremembe, ki jih je težko napovedati.
V času La Niñe ocean sprošča manj toplote v ozračje, zato povprečna globalna temperatura običajno začasno pade za nekaj desetink stopinje Celzija. Vendar so zaradi globalnega segrevanja tudi te hladne faze danes toplejše, kot so bile nekoč.
Kako vpliva na vreme po svetu?
La Niña vpliva na razporeditev toplote in vlage po svetu, s tem pa tudi na pogostost in jakost vremenskih ekstremov.
- Avstralija in jugovzhodna Azija doživljata pogostejše padavine in poplave,
- Južna Amerika se pogosto sooča s sušo,
- Severna Amerika pa z mrzlimi in bolj snežnimi zimami na severu ter suhim vremenom na jugu.
Njeni učinki so pogosto dolgotrajnejši in regionalno izrazitejši kot pri El Niñu, ki povzroča bolj globalne in kratkotrajne spremembe.
Evropa in Slovenija pod vplivom La Niñe
V Evropi so vplivi La Niñe šibkejši kot v tropskih območjih, a v določenih letih kljub temu opazni.
V severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, se v času La Niñe pogosteje pojavljajo hladnejše in bolj snežene zime, medtem ko je jug celine bolj nagnjen k suhim in toplejšim razmeram.
V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se pogosto prepletata oba vzorca – lahko imamo razmeroma mile zime ali pa hladnejše z več snega, odvisno od razporeditve tlaka nad Atlantikom in moči polarnega vrtinca. Statistično gledano La Niña nekoliko poveča verjetnost hladnejših zim, a vpliv ni zelo izrazit.
Vremenski ekstremi in prihodnost
Tako El Niño kot La Niña prinašata vremenske ekstreme, vendar se ti med seboj razlikujejo. El Niño običajno povzroči več globalno zaznavnih ekstremov v več regijah hkrati. Medtem La Niña prinaša dolgotrajnejše, a regionalno omejene ekstremne dogodke.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na te naravne cikle. Spremenjeni zračni tokovi in toplejši oceani bi lahko v prihodnje povzročili, da bodo pojavi La Niñe in El Niña pogostejši in intenzivnejši. To pomeni, da bi lahko prihodnost prinesla še več vremenskih ekstremov.
