9 let let mineva od pestre aprilske vremenske situacije, ko je Slovenijo po nenavadno toplih spomladanskih dneh dosegla zelo izrazita ohladitev, ki je sprva marsikje prinesla hudo pozebo, kasneje pa je nova hladna fronta z obilnejšimi padavinami poskrbela tudi za snežake po nižinah. Kombinacija nastanka ciklonskega območja nad severnim Jadranom in zelo močne ohladitve v višinah je poskrbela za pravo zimsko “pravljico” marsikje po Sloveniji, ki pa je prinesla tudi nemalo nevšečnosti in škode.
Alpe je od severa polarni zrak preplavil že v nedeljo, 24. 4. V noči na torek, 26. aprila je ob suhem in mirnem ozračju temperatura zraka marsikje padla pod ledišče. Občutljive vrtnine, sadno drevje in druge rastline je tako prizadela pozeba.
V noči na sredo 27. 4. je v severozahodni Sloveniji že deževalo, proti jugu in vzhodu pa je bilo oblačnosti vse manj. V sredo zjutraj se je oblačnost začela zgoščati tudi drugod po državi. V južni in osrednji Sloveniji so se temperature dopoldan še dvignile do okoli 15 ºC, v severni Sloveniji pa se je že hladilo. Padavine so se postopno krepile in se razširile nad večji del Slovenije. Na fronti oz. na izraziti meji med hladnim zrakom in severa in toplejšim na jugu, so se čez dan pojavljale tudi nevihte z nalivi, sodro in točo. Meja sneženja se je čez dan in popoldan od severa hitro spuščala proti nižinam.
Popoldan in zvečer je v večjem delu Slovenije zmerno do močno snežilo. Krajevno smo bili priča pravemu snežnemu metežu, zlasti v višjeležečih krajih. Ponekod se je sneženje nadaljevalo tudi v del noči na četrtek 28. 4.
Sneg je pobelil večji del Slovenije, predvsem pa kraje nad 300 m nadmorske višine. Tam je ponekod zapadlo tudi okoli 20 cm snega. Še bolj zimsko je bilo v višjeležečih krajih in v gorah, kjer je zapadlo tudi do okoli pol metra novega snega.
Višina snežne odeje v četrtek 28. 4. 2016 ob 8.00 uri po podatkih meteoroloških postaj Agencije RS za okolje
Kredarica 2515 m (ARSO) 260 cm (0 cm /12 h)
Vogel 1500 m (ARSO) 125 cm (35 cm /24 h), (75 cm /36 h)
Rudno Polje 1344 m (BVP) 44 cm
Krvavec 1740 m (BVP) 44 cm
Katarina nad Ljubljano (ARSO) 35 cm (35 cm /24 h)
Planina pod Golico 970 m (BVP) 34 cm
Jezersko 894 m (BVP) 33 cm
Radegunda 789 m (BVP) 30 cm
Zgornja Kapla 723 m (BVP) 29 cm
Pasja ravan 1020 m (BVP) 26 cm
Trojane-Limovce 671 m (BVP) 25 cm
Lisca 960 m (ARSO) 25 cm (25 cm /24 h)
Nova vas – Bloke 718 m (BVP) 24 cm
Bohinjska Češnjica 596 m (BVP) 23 cm
Zgornja Sorica 864 m (BVP) 22 cm
Logatec 490 m (BVP) 21 cm
Rateče 864 m (ARSO) 20 cm (2 cm /12 h)
Zadlog (BVP) 716 m 19 cm
Vojsko 1040 m (ARSO) 19 cm (19 cm /24 h)
Zgornja Radovna 778 m (BVP) 17 cm
Bukovski Vrh 779 m (BVP) 17 cm
Babno Polje 756 m (BVP) 15 cm
Slovenj gradec (ARSO) 13 cm (0 cm /12 h)
Letališče J.Pučnika (ARSO) 10 cm (2 cm /12 h)
Ljubljana 290 m (ARSO) 9 cm (3 cm /12 h)
Kočevje (ARSO) 9 cm (9 cm /12 h)
Gačnik 340 m (BVP) 8 cm
Postojna (ARSO) 5 cm (5 cm /24 h)
Celje (ARSO) 4 cm (0 cm /12 h)
Novo mesto (ARSO) 4 cm (3 cm /12 h)
Iskrba 540 m (BVP) 1 cm
Maribor (ARSO) 1 cm (0 cm /12 h)
Snegolom, zdrsi vozil in izpadi električne energije
Težak in obilen sneg je povzročil nemalo nevšečnosti v prometu, na ozelenelem drevju in na energetskem omrežju.
Na območju Ljubljane je brez elektrike ostalo približno 1500 odjemalcev, na Koroškem 3000, na območju Cerknega, Idrije in Tolmina okoli 500, na Celjskem pa približno 1800 odjemalcev električne energije.
Sneg je povzročil precej škode zlasti na listavcih pod okoli 700 m nadmorske višine. Številne ceste so bile zaradi podrtega drevja neprevozne. Na številnih cestah je predvsem zaradi neprimerne zimske opreme obtičalo ali zdrsnilo veliko število vozil, ki so še dodatno ovirala in upočasnjevala promet.
To sneženje je bilo za zadnjo dekado aprila najobilnejše v zadnjih 20 letih. Vsekakor pa ni bilo rekordno. Spodaj prilagamo tabelo snežne odeje (ARSO), ki je bila izmerjena 28. 4. 2016 zjutraj v primerjavi z rekordi za drugo polovico aprila in rekordi za mesec maj. Vidimo lahko, da smo bili zimskim razmeram v prejšnjem stoletju priča tudi v začetku maja. Podrobnosti pestrerga vremenskega dogajanja ob koncu aprila 2016 si lahko preberete v poročilu Agencije RS za okolje. (klikni TUKAJ)
Za najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine Agencija RS za okolje navaja 10. junij 1974.
Dvig globalne temperature in podnebne spremembe v zadnjih desetletjih število takšnih ohladitev v naših krajih in okolici zmanjšujejo, zato je sneg po nižinah vse redkejši tudi pozimi. Večja je verjetnost za temperaturne in druge vremenske rekorde povezane z vse višjo povprečno temperaturo zraka na zemlji. To velja zlasti za intenzivnost vročinskih valov, intenzivnost konvektivnih vremenskih pojavov, sunke močnega vetra, vrednosti puščavskega peska v zraku, debelino toče ipd.
