Na mejo sneženja in količino snega pomembno vplivata temperatura in veter. Meja sneženja se običajno nahaja nekoliko pod temperaturnim pasom nič stopinj Celzija. Vsaka stopinja manj pomeni približno 200 metrov nižjo mejo sneženja, zato je za nekaj dni vnaprej tako težko natančno napovedati, do katere višine bo snežilo.
Potek temperature z višino
Sneženje se običajno pojavlja, ko je temperatura v spodnjih plasteh ozračja blizu 0 °C ali nižja. A meja sneženja ne sovpada vedno z izotermo 0 °C — lahko je tudi nekaj sto metrov višje ali nižje, odvisno od vlažnosti in strukture zračnih plasti.
Pomembno je tudi, kako se temperatura spreminja z višino. Če je plast toplega zraka tanka, snežinke preživijo pot do tal in kljub rahlo pozitivnim temperaturam še vedno zapade sneg.
Znižana meja sneženja
Višina meje sneženja ni odvisna le od temperature zraka, ampak tudi od intenzitete padavin. Močne padavine namreč potiskajo mejo sneženja proti tlom, saj taljenje snežink v toplejši plasti ohlaja zrak, s tem pa sneži vse nižje. Pojav imenujemo znižana meja sneženja in je še posebej značilen za zaprte alpske doline, kjer lahko ob brezvetrju sneži precej nižje kot v okolici.
Privetrna in zavetrna stran gorske pregrade
Veliko vlogo pri meji sneženja ima tudi razgiban relief. V primeru, da zračni tok naleti na hrib, se je ob njem prisiljen dvigniti in izloči se dodatna količina vlage. Padavine so močnejše, meja sneženja pa nižja, zato lahko zapade več snega.
Na zavetrni strani se zrak spušča, segreva in osuši. Nastane fenski efekt, zaradi katerega so padavine šibkejše, temperatura višja, sneg pa se pogosto meša z dežjem. Ta pojav je ob severovzhodnem vetru najbolj izrazit v Ljubljanski, Celjski in Slovenjegraški kotlini.
Mejne vremenske situacije
Za obilno sneženje so v teh kotlinah najugodnejše t. i. mejne situacije, ko nas po ohladitvi doseže topla fronta ciklona nad severnim Sredozemljem. Južni vetrovi takrat ogrejejo južno in vzhodno Slovenijo. Meja sneženja se tam precej dvigne, medtem ko nad osrednjo in severno Slovenijo še vztraja hladen zrak. Na meji med toplim in hladnim zrakom nastajajo obilne padavine, ki jih višinski vetrovi v pasovih nosijo proti severu. V nekaj urah lahko zapade veliko snega, medtem ko na jugu in vzhodu le dežuje.
Oblika snežink in temperatura
Na višino zapadlega snega pomembno vplivata tudi oblika in velikost snežink. Čim nižja je temperatura, tem preprostejši so kristali in manjše so snežinke. Suh sneg pada, ko je zelo hladno in malo vlage v zraku. Ob nizkih temperaturah lahko ob sicer enaki količini padavin zapade tudi dvakrat ali celo trikrat več snega kot pri temperaturah okoli ledišča.
Toplotne značilnosti tal
Tudi temperatura tal vpliva na to, ali se bo sneg obdržal. Če so tla topla, se sneg hitro tali, medtem ko se na ohlajeni podlagi začne nabirati tudi pri rahlo pozitivnih temperaturah zraka.
Višina snežne odeje
Količina zapadlega snega je odvisna od trajanja in intenzivnosti padavin, vrste snežink ter temperature zraka. Pri nižjih temperaturah je sneg suh in rahel, zato ga lahko zapade več, medtem ko je pri temperaturah okoli ničle sneg težji in bolj moker, kar zmanjša njegovo višino, a poveča težo snežne odeje.
