Letos bo vreme opazovanju zelo naklonjeno, saj bo jasno, spektakla na nebu pa večji del noči ne bo motila niti Luna, ki bo vzšla šele malo pred pol tretjo uro zjutraj. Tudi po Luninem vzhodu bo osvetljena manj kot desetina njenega površja, kar pomeni, da bomo lahko ob optimalnih pogojih našteli okoli 100 utrinkov na uro.
Perzeidi so posledica delcev, ki jih ob bližnjem srečanju s Soncem za seboj pušča komet Swift-Tuttle. Večina prašnih delcev v oblaku, ki daje meteorski roj Perzeidov, je starih okoli 1000 let. Obstaja pa tudi mlajši in svetlejši pramen prahu, ki je iz kometa izparel leta 1862. Na te delce prahu nato enkrat letno naleti Zemlja, ko prečka kometovo tirnico. Ti delci, katerih glavna sestavina sta nikelj in železo, z zelo veliko hitrostjo vstopijo v Zemljino atmosfero. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo, večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine, kar vidimo kot utrinek.
Perzeidi veljajo za najhitrejše in najsvetlejše meteorje, saj večji del neba prepotujejo v manj kot sekundi. V Zemljino atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 200 tisoč kilometrov na uro, vendar Zemlji kljub temu ne predstavljajo nevarnosti, saj večinoma zgorijo vsaj 90 kilometrov nad njenim površjem, lahko pa povzročijo težave satelitom.
Meteorski roj Perzeidov je dobil ime po ozvezdju Perzej, ki se nahaja na severovzhodnem nočnem nebu. Velika večina meteorjev izhaja prav iz te smeri, zato je pri opazovanju zelo priporočljivo gledati proti severovzhodu, čeprav utrinke opazimo povsod na nebu.
Perzeidi se začnejo pojavljati, ko pade mrak, aktivnost roja pa močno naraste po 23. uri, ko je njihov radiant že precej visoko na nebu. Število meteorjev nato narašča vse do jutra. Meteorji so najlepše vidni tik pred jutranjim svitom in jih je najbolje opazovati v naravi, daleč stran od mestnih luči. Opazovalni prostor naj bo torej zunaj mestnih središč in naj omogoča pogled na čim večji del neba.
