Izdano: 3. 8. 2023 ob 9.15
Velja: od 3. 8. 2023 ob 16.00 do 4. 8. 2023 ob 9.00
Smer pomikanja neviht: JZ-SV
Hitrost pomikanja neviht: zmerna
Povzetek napovedi: Danes se bodo tekom dneva začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo zvečer in v noči na petek vse pogostejše najprej na severu države, nato pa tudi drugod. Nevihte bodo spremljali močni in dolgotrajni nalivi, ki lahko povzročijo hiter porast hudournikov in manjših vodotokov.
Slikovna napoved
Napoved v besedi
Naši kraji bodo v prihodnjih dneh ponovno deležni zelo pestrega vremenskega dogajanja. Severno od Slovenije, nad Alpami, se nahaja izrazita hladna fronta. Nad severno Italijo bo nastalo sekundarno ciklonsko območje. Slovenija se bo znašla na izraziti meji med toplim zrakom južno in hladnim severno.
Danes čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, oblačnosti bo proti popoldnevu vse več. Sprva bodo čez dan v severni in deloma zahodni Sloveniji možne posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 26 do 31 °C.
Popoldan se bodo v severni Italiji, Avstriji in tudi na Madžarskem začele pojavljati krajevne nevihte, ki bodo zvečer zajele tudi del zahodne in severno Slovenijo. Nad italijansko Furlanijo bodo lahko nastale močnejše supercelične nevihte, ki jih bodo spremljali siloviti nalivi, sunki nevihtnega piša in toča, ki bo sprva lahko tam tudi debela. Nevihtne celice bodo nato potovale v smeri zahodne, osrednje in severne Slovenije, kjer bodo v večernih urah možna krajevna neurja.
V nočnem času se bodo plohe in nevihte začele pojavljati tudi drugod po državi. Padavine se bodo predvidoma vzpostavile v močne nevihtne pasove, ki bodo nekaterim območjem prinašali silovite in dolgotrajnejše nalive. Izključena ni tudi toča.
Glavno nevarnost bodo tokrat predstavljali siloviti in dolgotrajnejši nalivi, zaradi katerih lahko zelo hitro in močno narastejo hudourniški vodotoki in manjše reke.
V prihodnjih dneh bodo po Sloveniji možne poplave večjega obsega. Novo napoved bomo izdali v petek zjutraj.
Spremljajte trenutne razmere
- Spremljajte trenutne razmere na naši facebook strani Meteoinfo Slovenija in poročajte o stanju pri vas.
- Pojav in gibanje neviht spremljajte na radarskih slikah padavin ter na kartah detekcije udarov strel.
- Vse predhodno izdane napovedi neviht si lahko ogledate v arhivu.
Osnovna pojasnila in omejitev odgovornosti
Nevihte so zaradi kompleksnosti njihovega nastanka in gibanja ter lokalnosti njihovega pojavljanja težje napovedljivi vremenski dogodki, zato so možna odstopanja od izdanih napovedi. Točne lokacije nastanka posamezne nevihtne celice ni mogoče vnaprej predvideti. Naše napovedi so informativne in ne predstavljajo opozorila pred nevarnimi vremenskimi pojavi, zato vas prosimo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi teh napovedi!
Sistem informiranja o predvidenih vremenskih ujmah na naših straneh ne velja kot opozorilni sistem. Napovedi in zemljevidi, ki so dosegljivi na tej spletni strani, so informativne narave in zatorej ne odgovarjamo za morebitna odstopanja ter nastalo škodo ob neurjih ali ob ukrepih za zaščito pred njimi. Meteorološka služba Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na območju Republike Slovenije edina zakonsko pooblaščena za izdajo vremenskih opozoril! Uradna opozorila najdete na njihovih spletnih straneh ali na spletni strani Meteoalarm.
Informativne prognoze neviht na naši spletni strani so izdelane z razlogom, da javnosti predstavimo možnost njihovega nastanka in predvideno intenzivnost, ter da posredno vplivamo na zmanjšanje obsega morebitne materialne škode ter morda s tem zaščitimo človeška življenja.
Opis legende
Možnost nastanka neviht
Obstaja možnost nastanka krajevnih neviht, ki ne prinašajo večjih nevšečnosti. Ob takšnih nevihtah so lokalno možni močnejši nalivi, sodra ali manjša toča (do 2 cm) ter nevihtni piš šibkih do zmernih moči, vendar zaradi odsotnosti nekaterih sestavin oziroma pogojev v ozračju nevihtne celice ne bodo dolgotrajne, intenzivne ali obsežne.
1. stopnja nevarnosti – možnost nastanka močnejših neviht
Obstaja možnost pojava posameznih močnejših neviht z močnimi, lahko tudi dolgotrajnejšimi nalivi, sunki nevihtnega piša do 80 km/h ter točo, ki lahko v premeru dosega do 4 cm. Lokalno lahko ob močnejših nalivih pade okrog 50 mm padavin, zaradi katerih lahko prihaja do težav z meteornimi vodami. Nevihtni piš lahko premika in odnaša lažje, nepritrjene ali slabše pritrjene predmete ter lomi veje ali podre manj stabilna drevesa. Možen je nastanek manjše materialne škode.
2. stopnja nevarnosti – velika verjetnost nastanka močnejših neviht
Obstaja velika verjetnost za pojav močnejših neviht, nevihtnih sistemov in neurij, ki jih lahko spremljajo intenzivni in/ali dolgotrajni nalivi, močni sunki nevihtnega piša (do 120 km/h) in debelejša toča, ki lahko v premeru dosega velikost od 4 do 8 cm. Ob silovitih nalivih lahko lokalno pade okrog 100 mm padavin, zaradi česar lahko prihaja do večjih težav z meteornimi vodami ter hitrega porasta in poplavljanja hudournikov in manjših vodotokov. Nevihtni piš lahko odkriva strehe in podira drevesa. Toča lahko povzroči večjo gmotno škodo v kmetijstvu, na avtomobilih in objektih. Ogrožena so lahko človeška življenja.
3. stopnja nevarnosti – velika verjetnost nastanka silovitih neurij
Obstaja velika verjetnost nastanka večjega števila močnih neviht, nevihtnih sistemov ali zelo močnega, obsežnega in uničujočega neurja. Nevihte lahko spremljajo siloviti in dolgotrajni nalivi, zelo močan, rušilen nevihtni piš (nad 120 km/h) ali debela toča, ki v premeru lahko presega 8 cm. Ob intenzivnih in dolgotrajnih nalivih lahko v zelo kratkem času lokalno pade več kot 150 mm padavin, kar lahko povzroča izjemno hiter porast hudournikov in manjših vodotokov ter hudourniške poplave večjih razsežnosti. Viharni sunki vetra lahko povzročajo obsežne vetrolome z veliko gmotno škodo na objektih in v gozdovih. Debela toča lahko uničuje strehe, fasade in razbija avtomobilska stekla, prav tako lahko povzroči ogromno škodo v kmetijstvu. Ogrožena so lahko človeška življenja.
Opis in interpretacija karte
Karta prognoze neviht je zasnovana na način, da bi bila čim bolj enostavna tako za interpretacijo uporabnikov kot za izdelavo s strani napovedovalcev. Ko je karta napovedi neviht izdana, so na njej obarvana območja Slovenije in bližnje okolice z barvo, ki ustreza določeni stopnji predvidene intenzitete neviht, opisani v legendi. Območja posameznih stopenj intenzitete opredeli napovedovalec za vsako napovedano vremensko situacijo. Določena so na podlagi pregleda in upoštevanja izračunov različnih meteoroloških modelov, izkušenj iz preteklih dogodkov ob podobnih pogojih in subjektivne ocene napovedovalca.
Za obarvana območja ne velja, da se bodo povsod znotraj njih pojavile nevihte s predvideno intenziteto, pač pa, da so takšne nevihte (če in/ali ko v resnici nastanejo) tam najbolj verjetne. Nevihte so namreč lokalno omejeni vremenski pojavi, zato se tudi znotraj obarvanih območij z veliko verjetnostjo močnejših neviht ponekod te sploh ne bodo pojavile. Meje površin različne stopnje nevarnosti so ocena napovedovalca in ne predstavljajo strogih ločnic pogostosti ali intenzivnosti pojavov, zato lahko nevihte različne intenzitete nastanejo tudi zunaj na karti opredeljenih območij. Ker je Slovenija po obsegu majhna država tudi z vidika nekaterih vremenskih procesov, se (ob primernih pogojih za konvekcijo) lahko nevihte pojavijo praktično kjerkoli po državi, njihova razporeditev pa je pogosto (vsaj navidezno) povsem naključna.
Pri interpretaciji prognoze neviht bodite pozorni tudi na datum in čas veljavnosti napovedi, ki je zapisan na karti in na tej strani.
Podlaga napovedi
Napovedi neviht izdajamo na podlagi pregleda izračunov različnih globalnih in predvsem regionalnih meteoroloških modelov, kot so WRF-ARW, WRF-NMM, ICON-D2, Swiss HD (Super HD) in ALADIN (regionalni) ter ECMWF in GFS (globalni).
Napovedovanje neviht je precej zapleteno in zahtevno, saj je treba upoštevati predvidena stanja in kombinacije mnogo različnih spremenljivk oziroma dejavnikov, ki vplivajo na pojav, gibanje ter intenzivnost nevihtnih celic ali nevihtnih sistemov. Poleg tega meteorološki modeli vsake situacije ne predvidijo enako dobro, ali pa različni modeli predvidevajo različen potek dogajanja, zato je treba na koncu izbrati in kombinirati najbolj verjeten scenarij. Nekaj doprinesejo tudi izkušnje iz preteklih podobnih vremenskih dogodkov.
