Ciklonsko obmo\u010dje se trenutno nahaja nad Skandinavijo, hladna fronta pa poteka preko srednje Evrope vse do \u0160panije. Na tej meji so pogoji za razvoj neviht najbolj ugodni. Stik zra\u010dnih mas v vi\u0161inah spremlja tudi vetrni str\u017een, ki prav tako pripomore k intenzivnosti neurij, saj stopnjevanje hitrosti vetra z vi\u0161ino omogo\u010da bolj\u0161o organizacijo in s tem dolgo\u017eivost nevihtnih celic ali sistemov. Smer gibanja zra\u010dnih mas v zadnjih dneh je vi\u0161inski zahodnik, kar je tudi v splo\u0161nem najbolj pogosta smer, od koder nad na\u0161e obmo\u010dje prihajajo zra\u010dne mase.<\/p>\n\n\n\n Obmo\u010dje fronte (stika tople sredozemske in hladnej\u0161e zra\u010dne mase severno od Alp) je precej stacionarno, saj se zaradi poti ciklonov preko severa Evrope zadr\u017euje oz. na novo pojavlja na istem obmo\u010dju, hladnej\u0161emu zraku v ni\u017ejih plasteh pa ne uspe preplaviti obmo\u010dja ju\u017eno od Alp in severnega Sredozemlja. Namesto tega v intervalih dobivamo zgolj manj\u0161e frontalne “valove”, nekak\u0161ne sunke hladnej\u0161ega zraka, ki pritekajo \u010dez gorsko verigo Alp in povzro\u010dajo razvoj neurij v Alpah ter na njihovem ju\u017enem robu. Topla zra\u010dna masa ju\u017eno od nas, ki z jugozahodnimi vetrovi nad Sredozemlje priteka iznad severne Afrike, prepre\u010duje, da bi se hladen zrak raz\u0161iril ju\u017eneje, hkrati pa je hladna fronta zaradi oddaljenosti ciklonskega obmo\u010dja zastala.<\/p>\n\n\n\n Najmo\u010dnej\u0161e nevihte nastajajo v tako imenovanem “toplem sektorju”, na topli strani fronte, kjer se zrak pri tleh bolj ogreje, s \u010dimer se ustvari ve\u010dja temperaturna razlika (gradient) po vertikali. Prav ta razlika v kombinaciji z vla\u017eno zra\u010dno maso pri tleh povzro\u010da nestabilnost ozra\u010dja, omogo\u010da razvoj konvekcije in predstavlja “gorivo” za nevihte. Ve\u010dja kot je razlika v temperaturi dvigajo\u010dega se zraka in zraka v njegovi okolici, hitreje se bo ta dvigal (u\u010dinek vzgona).<\/p>\n\n\n\n Za\u010detek razvoja nevihtnih celic je pogojen z dnevnim segrevanjem zaradi son\u010dnega obsevanja (termika) ali prisilnim dvigom zra\u010dnih mas ob ovirah (hribovja, gorovja). Ve\u010dinoma k nastanku prvih predfrontalnih neviht prispevata oba dejavnika. Slednje nam odgovori na vpra\u0161anje, zakaj v zadnjih dneh nevihtne celice najpogosteje nastajajo nad Alpami in na njihovem obrobju v Avstriji in Italiji. Nadaljnje pro\u017eenje neviht lahko vzpodbudijo predhodno nastale nevihtne celice, saj v njihovi okolici prihaja do me\u0161anja, kar prav tako privede do prisilnega dviga. Ohlajen zrak se iz nevihtnih celic spu\u0161\u010da proti tlom in tam razteka v horizontalni smeri, pri \u010demer izpodriva toplej\u0161i zrak v okolici, ki se je prisiljen dvignit. \u0160e en mehanizem za\u010detnega pro\u017eenja nevihtnih celic je sama meja prizemne fronte, kjer hladnej\u0161a zra\u010dna masa pri tleh prav tako izpodriva toplej\u0161o, le da se to dogaja v \u0161ir\u0161em pasu ob fronti. \u010ce vsem tem sestavinam dodamo \u0161e prej omenjen mo\u010dan zahodni veter v vi\u0161inah, dobimo recept za mo\u010dna neurja.<\/p>\n\n\n\n Zaradi vi\u0161inskega zahodnika se nevihtne celice praviloma pomikajo proti vzhodu. Veter v vi\u0161inah zaradi vijuganja vetrnega str\u017eena rahlo spreminja smer, zato se v\u010dasih obrne v severozahodnik, v\u010dasih v jugozahodnik, kar vpliva tudi na smer premikanja neviht. V nekaterih primerih se nevihtne celice hitro po njihovem nastanku zdru\u017eijo v nevihtni sistem, ki se lahko ob ugodnih vetrovnih pogojih dobro organizira. To pomeni, da nevihtni sistem ob svojem gibanju vzpostavi ravnovesje med dotokom in iztokom energije, kar omogo\u010da njegovo dolgo\u017eivost, dokler so na njegovi poti za to ugodni pogoji. Tovrstni nevihtni sistemi z mo\u010dnimi vi\u0161inskimi vetrovi potujejo po robu prej omenjenega frontalnega “vala”, lahko pa se njihovo gibanje odkloni tudi proti jugu. Prav tak\u0161nemu pojavu smo bili pri\u010da v preteklih dneh, ko nas je iznad Italije doseglo ve\u010d sistemov v obliki nevihtnih linij, ki so pot nadaljevali preko Hrva\u0161ke, Mad\u017earske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter naprej proti jugovzhodu. Linijska oblika nevihtnega sistema prina\u0161a zelo mo\u010dne sunke vetra (preko 100 km\/h) v smeri gibanja sistema, medtem ko je debela to\u010da manj zna\u010dilna in se lahko pojavlja na ju\u017enem robu v primeru razvoja superceli\u010dne nevihte.<\/p>\n\n\n\n V naslednjih urah nas od zahoda zopet lahko dose\u017ee nekaj neviht, nov frontalni val pa nas bo od severozahoda znova preplavil jutri popoldne in zve\u010der. Spremljale ga bodo tudi posamezne mo\u010dnej\u0161e nevihte. Ozra\u010dje se bo prehodno le nekoliko ohladilo, a ne za dolgo, saj bo z jugozahodnimi vetrovi zopet za\u010del pritekati vse toplej\u0161i zrak. Naslednji val neviht se po trenutnih napovedih pri\u010dakuje v torek, ko nas bo pre\u0161la hladna fronta in vsaj za nekaj dni ohladila ozra\u010dje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mnogi se v teh dneh spra\u0161ujete, kaj je razlog za tako dolgo trajajo\u010de obdobje, ko se pri nas in v na\u0161i okolici skoraj vsak dan pojavljajo mo\u010dnej\u0161e nevihte in neurja, ter zakaj nevihtni sistemi potujejo v isti smeri in po skoraj isti poti. Na obmo\u010dju Alp se zadr\u017euje meja med zelo toplo zra\u010dno maso nad […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3490,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[80],"tags":[],"topic":[],"topic_color":[],"class_list":["post-3488","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-analize-vremena"],"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/23072112_DWD_Analyse.gif\")
<\/a><\/a><\/a><\/a>