{"id":11752,"date":"2025-07-08T16:19:57","date_gmt":"2025-07-08T14:19:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.meteoinfo.si\/?p=11752"},"modified":"2025-10-27T21:51:27","modified_gmt":"2025-10-27T20:51:27","slug":"vrtinec-nad-obalo-tromba-tornado-ali-le-lijakast-oblak","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/vrtinec-nad-obalo-tromba-tornado-ali-le-lijakast-oblak\/","title":{"rendered":"Vrtinec nad obalo: tromba, tornado ali le lijakast oblak?"},"content":{"rendered":"\n

Avtor naslovne fotografije: Miran Jerman<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu gre za zanimiv vremenski pojav, ki ni ravno vsakdanji \u2013 \u010deprav so lijakasti oblaki pri nas kar pogosti. Tokratni se je oblikoval ob prehodu hladne fronte, v razmerah izrazite nestabilnosti ozra\u010dja in pove\u010dane vla\u017enosti pri tleh \u2013 pogojih, ki so zelo ugodni za nastanek tovrstnih vrtincev.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je tornado?<\/h3>\n\n\n\n

Tornado je vrte\u010d steber zraka, ki se razteza od povr\u0161ja do baze oblaka, obi\u010dajno kumulonimbusa. Pogosto je viden kot lijakast oblak, ki se spu\u0161\u010da iz nevihte proti tlom \u2013 a prisotnost vidnega lijaka ni nujen pogoj za obstoj tornada. Pomembno je, da se zra\u010dni vrtinec dejansko dotika tal (ali vodne povr\u0161ine), saj govorimo o tornadu samo takrat, ko obstaja povezava med oblakom in tlemi.<\/p>\n\n\n\n

<\/a>

\ud83c\udf2a\ufe0f\u203c\ufe0f V zaledju obale se je po poro\u010danju na\u0161ih sledilcev razvil lijakasti oblak. \u010ce se je vrtinec dotaknil tal, lahko govorimo o tornadu.\n\n\ud83c\udfa5 Posneto iz Markovca proti Ospu.\n\ud83d\udcf8 Avtorica posnetka: Ksenija \u0160u\u0161ter<\/p>Objavil\/a Meteoinfo Slovenija<\/a> dne Torek, 8. julij 2025<\/blockquote><\/div>\n\n\n\n

Dva mehanizma nastanka tornada<\/h3>\n\n\n\n

Tornado lahko nastane na dva na\u010dina, odvisno od razmer v ozra\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Najmo\u010dnej\u0161i in tudi najbolj znan je tornado, ki nastane iz superceli\u010dne nevihte<\/strong>. Ta ima v notranjosti rotirajo\u010de jedro, imenovano mezociklon. Do nastanka tak\u0161nega tornada pride, ko so pogoji v ozra\u010dju zelo nestabilni in vetrovi z vi\u0161ino mo\u010dno spreminjajo smer in hitrost. Tak tornado je lahko zelo dolgotrajen, \u0161irok in izjemno uni\u010dujo\u010d, saj vetrovi v njem lahko prese\u017eejo 200 ali celo 300 km\/h. Gre za pojav, ki je zna\u010dilen za ZDA, v Sloveniji pa se pojavi zelo redko.<\/p>\n\n\n\n

Drugi na\u010din nastanka tornada ne vklju\u010duje mezociklona. Gre za tako imenovano trombo<\/strong>, ki nastane ob \u0161ibkej\u0161ih nevihtah ali celo plohah. V tem primeru se \u017ee pri tleh razvije \u0161ibek vrtinec, ki ga navpi\u010dno dviganje zraka iz nastajajo\u010de nevihte \u201cpobere\u201d in okrepi. Tako nastane vrtin\u010dast lijak, ki se lahko dotakne tal \u2013 temu pojavu pravimo kopenska tromba <\/strong>oziroma v angle\u0161\u010dini \u00bblandspout\u00ab. Tak\u0161ni tornadi so obi\u010dajno precej \u0161ibkej\u0161i in kratkotrajni, a vseeno lahko povzro\u010dijo manj\u0161o \u0161kodo. Podobna oblika, ki nastane nad morjem, se imenuje vodna tromba<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button><\/figure>\n\n\n\n

Kako nastane lijakasti oblak?<\/h3>\n\n\n\n

Lijakasti oblaki nastanejo, ko znotraj razvijajo\u010de se nevihte pride do dviganja zraka in hkrati do vrtin\u010denja v spodnjih plasteh ozra\u010dja. Ko se vrtin\u010denje okrepi in zrak obla\u010dnost \u201cpotegne\u201d navzdol, nastane zna\u010dilen lijak.<\/p>\n\n\n\n