{"id":11706,"date":"2025-06-27T14:49:49","date_gmt":"2025-06-27T12:49:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.meteoinfo.si\/?p=11706"},"modified":"2025-10-23T13:09:33","modified_gmt":"2025-10-23T11:09:33","slug":"mit-ali-resnica-toca-ne-pada-ponoci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/mit-ali-resnica-toca-ne-pada-ponoci\/","title":{"rendered":"Mit ali resnica: “To\u010da ne pada pono\u010di.”"},"content":{"rendered":"\n

Marsikdo verjame, da to\u010da lahko nastane le podnevi, ko sonce segreva povr\u0161je. A resnica je druga\u010dna. Trditev, da se to\u010da pono\u010di ne more pojaviti, ter da lahko nastane samo \u010dez dan, ko je zunaj zelo vro\u010de, ne dr\u017ei.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj to\u010da lahko pada tudi pono\u010di?<\/h2>\n\n\n\n

Najbolj enostaven odgovor je: \u010ce pono\u010di lahko nastane nevihta, lahko pada tudi to\u010da.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To\u010da in vro\u010dina: povezava obstaja, a ni klju\u010dna<\/h5>\n\n\n\n

Res je, da to\u010do pogosto povezujemo z vro\u010dim poletnim popoldnevom, vendar visoke temperature pri tleh niso pogoj za njen nastanek. Dr\u017ei tudi, da mo\u010dno poletno sonce \u010dez dan segreva Zemljino povr\u0161je ter posledi\u010dno zrak nad tlemi, zaradi \u010desar so nevihte najpogostej\u0161e v popoldanskem \u010dasu. Vendar to ne pomeni, da se v drugih delih dneva (tudi pono\u010di) ne morejo pojaviti primerni pogoji za razvoj neviht s to\u010do.<\/p>\n\n\n\n

Pogoji za nastanek nevihte in to\u010de<\/h5>\n\n\n\n

Nastanek nevihtnega oblaka (kumulonimbusa) se pri\u010dne, ko se topel zrak za\u010dne dvigati. \u010ce je zrak v vi\u0161jih plasteh troposfere dovolj hladen, se dviganje nadaljuje, vlaga pa ob tem kondenzira in za\u010dne tvoriti oblak. Pri tem se spro\u0161\u010da toplota, ki dodatno pove\u010da temperaturno razliko med dvigajo\u010dim in okoli\u0161kim zrakom, kar pospe\u0161i dviganje. Z nadaljnjim dviganjem in razvojem v oblaku nastane mo\u010dan navpi\u010dni zra\u010dni tok (vzgornik), ki omogo\u010dajo nastanek to\u010de. Vi\u0161ja je hitrost vzgornika, ve\u010dja ledena zrna lahko nosi, preden ta za\u010dnejo padati proti tlom. Poleg nestabilnosti ozra\u010dja in s tem povezane razpolo\u017eljive energije dvigajo\u010dega se zraka, je pri pojavu debelej\u0161ih zrn to\u010de pomembno tudi stri\u017eenje vetra z vi\u0161ino, zaradi katerega se obmo\u010dje dvigajo\u010dega zraka v nevihti lo\u010di od obmo\u010dja padavin. To privede do mo\u010dnej\u0161ega in bolj stabilnega vzgornika, ki traja dalj \u010dasa in tako omogo\u010da rast debelej\u0161ih ledenih zrn.<\/p>\n\n\n\n

Vendar omenjen proces ni odvisen od trenutnega son\u010dnega obsevanja niti ne (zgolj) od temperature zraka tik nad tlemi, temve\u010d je pri razvoju mo\u010dnej\u0161ih neviht in to\u010de bistvenega pomena vertikalni profil temperature, vlage in vetra. Bolj kot temperatura pri tleh so pomembne razlike v temperaturi med zra\u010dno maso blizu tal ter vi\u0161jimi plastmi troposfere. Ve\u010dja je temperaturna razlika, bolj je lahko ozra\u010dje nestabilno in mo\u010dnej\u0161e (hitrej\u0161e) je vertikalno gibanje zraka.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav se zve\u010der in pono\u010di ozra\u010dje pri tleh za\u010dne ohlajati, je kljub temu precej toplej\u0161e od zraka v vi\u0161jih slojih troposfere, \u0161e posebej, \u010de se tam pojavi dotok hladnej\u0161e zra\u010dne mase, ki pove\u010da temperaturno razliko. Poleg tega se po ni\u017einah zve\u010der in v prvem delu no\u010di pogosto bolj ohladi le plast zraka blizu tal, medtem ko nekaj 100 m vi\u0161je zra\u010dna masa ostane toplej\u0161a. To je lahko posledica vsem dobro poznanega pojava temperaturne inverzije ali dotoka toplej\u0161ega zraka v ni\u017ejih slojih od drugod, ki ne se\u017ee \u010disto do tal. Zaradi omenjenega je temperatura pono\u010di pri tleh lahko razmeroma nizka (pod 20 \u00b0C), vendar so kljub temu pogoji vi\u0161je v ozra\u010dju ugodni za razvoj neviht s to\u010do.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj nevihte lahko nastajajo pono\u010di?<\/h5>\n\n\n\n

Dviganje zraka je najpogosteje povezano z dnevnim segrevanjem, kar privede do popoldanskih (t.i. vro\u010dinskih) neviht. \u010cez dan, ko sonce segreje povr\u0161je in s tem tudi zrak nad njim, velika temperaturna razlika pogosto spro\u017ei dvigovanje zraka in posledi\u010dno razvoj neviht. Temu re\u010demo konvekcija zaradi dnevnega segrevanja. Vendar pa obstajajo tudi drugi mehanizmi, ki lahko spro\u017eijo dviganje zraka in povzro\u010dijo nastanek neviht ne glede na son\u010dno obsevanje ali del dneva. Ti mehanizmi prisilijo zrak blizu tal, da se dvigne do dolo\u010dene vi\u0161ine, od katere naprej se za\u010dne dvigati sam od sebe, saj postane la\u017eji od okolice. Temu pravimo nivo ali vi\u0161ina proste konvekcije.<\/p>\n\n\n\n

Med tak\u0161nimi mehanizmi so na primer vremenske fronte, ki prisilijo toplej\u0161i zrak pred fronto k dviganju. Podoben u\u010dinek imajo tudi vi\u0161inske doline ali vi\u0161inska jedra, ki povzro\u010dajo dviganje zaradi raztekanja (divergence) zraka v vi\u0161inah. Odtekanje zraka v vi\u0161jih slojih mora nadomestiti zrak iz ni\u017ejih slojev, zato pride do prisilnega dviga. Dvig zra\u010dne mase od tal do nivoja proste konvekcije lahko povzro\u010di tudi stekanje (konvergenca) vetrov pri tleh oz. v ni\u017ejih slojih ali orografski dvig, kjer se je zrak ob pre\u010dkanju gorskih pregrad prisiljen dvigniti. Prisilni dvig zraka je lahko neposredno povezan tudi z predhodnimi nevihtami, ki so \u017ee razpadle ali slabijo. Njihov vzdolnik (navzdol usmerjen ohlajen tok zraka s padavinami) zaradi interakcije z okoli\u0161kim zrakom prav tako lahko privede do razvoja novih nevihtnih celic.<\/p>\n\n\n\n

Tovrstni prisilni dvigi lahko spro\u017eijo razvoj neviht (in posledi\u010dno to\u010de) kadarkoli, ne glede na oson\u010denost. Zato ni presenetljivo, da mo\u010dne nevihte s to\u010do nastanejo tudi pozno zve\u010der, pono\u010di ali zgodaj zjutraj, zlasti kadar se nad nami ali v na\u0161i bli\u017eini pomikajo vremenske motnje.<\/p>\n\n\n\n

Dolgo\u017eive nevihte<\/h5>\n\n\n\n

\u0160e eden od vzrokov za pojav to\u010de pono\u010di so nevihte ali nevihtni sistemi, ki se razvijejo pozno popoldne zaradi dnevnega segrevanja ali drugih mehanizmov prisilnega dviga, a se njihov razvoj ne zaklju\u010di ob son\u010dnem zahodu. \u010ce so prej omenjeni pogoji (nestabilnost, veter ipd.) \u0161e naprej ugodni, se lahko ti sistemi obdr\u017eijo dolgo v no\u010d in prepotujejo dalj\u0161e razdalje. Gre za dolgo\u017eive oz. organizirane nevihte, kot so superceli\u010dne nevihte, nevihtne linije ali t.i. MCS nevihtni sistemi (mezoskalni konvektivni sistemi). V tak\u0161nih sistemih se ob podpori ugodnih pogojev (bli\u017eina vremenske motnje, mo\u010dnej\u0161i vi\u0161inski vetrovi, vetrovno stri\u017eenje) ustvari dinami\u010dno ravnovesje ter povratna zanka dviganja in spu\u0161\u010danja zraka. Ohlajen zrak s padavinami in to\u010do, ki pada iz nevihtnega oblaka proti tlom ter se tam razteka, ob stiku s toplej\u0161im zrakom pri tleh povzro\u010di novo dviganje zraka pred seboj. Tako nastane nov vzgornik ali se ohranja obstoje\u010di, kar omogo\u010da vzdr\u017eevanje in nadaljnje obnavljanje nevihtnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

Nevihtni sistem, ki je pozno popoldne na nekem obmo\u010dju povzro\u010dal debelo to\u010do, lahko ob nadaljnjem pomikanju nekje drugje vzdol\u017e svoje poti povzro\u010da podobno debelo to\u010do tudi zve\u010der in pono\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Kaj torej omogo\u010da nastanek to\u010de pono\u010di?<\/h2>\n\n\n\n