Na spletni in facebook strani Meteoinfo Slovenija je bila v soboto, 13. 7. 2024 ob 10. uri izdana napoved neviht<\/a>, v kateri smo za severovzhod dr\u017eave izdali 2. stopnjo nevarnosti, kar pomeni veliko verjetnost nastanka mo\u010dnej\u0161ih neviht. Razli\u010dni regionalni meteorolo\u0161ki modeli z visoko prostorsko lo\u010dljivostjo so namre\u010d nakazovali na zelo ugodne pogoje za razvoj mo\u010dnih nevihtnih celic z debelo to\u010do, kar je bilo omenjeno tudi v napovedi.<\/p>\n\n\n\n Vremenska slika in dejavniki za razvoj neviht<\/strong><\/p>\n\n\n\n Nad Evropo je prevladovala vremenska slika, ob kateri se pri nas in v na\u0161i okolici pogosto pojavljajo mo\u010dnej\u0161e nevihte in neurja, saj smo bili blizu meje med hladnej\u0161o atlantsko zra\u010dno maso severno od Alp ter vro\u010do afri\u0161ko-sredozemsko zra\u010dno maso na jugu in jugovzhodu Evrope. Hladna fronta je potekala od Poljske preko Alp proti \u0160paniji in se je zaustavila vzdol\u017e alpske verige, saj obmo\u010dij ju\u017eno od Alp v ni\u017ejih slojih ozra\u010dja ni preplavil hladnej\u0161i zrak. Vi\u0161inska dolina s hladnim zrakom nad severnim delom zahodne in srednje Evrope se je odcepila v vi\u0161insko jedro (slika spodaj). To je po\u010dasi potovalo proti severovzhodu, obmo\u010dje Alp pa je bilo ravno na njegovem jugovzhodnem robu, kjer je zaradi dinamike v atmosferi vremensko dogajanje najbolj pestro.<\/p>\n\n\n\n Vi\u0161inska motnja na svojem robu s seboj prina\u0161a ukrivljen trak zahodnih vi\u0161inskih vetrov, imenovan vetrni str\u017een, povzro\u010da dviganje zra\u010dnih mas in pove\u010da nestabilnost. Mo\u010dan vi\u0161inski veter pove\u010duje razliko med hitrostjo po vertikali, kar imenujemo stri\u017eenje hitrosti vetra.<\/p>\n\n\n\n V ni\u017ejih slojih ozra\u010dja je v vzhodni polovici dr\u017eave dotekala zelo topla in vla\u017ena zra\u010dna masa iz jugovzhoda, medtem ko je z vi\u0161ino veter hitro obra\u010dal smer v ju\u017eno in jugozahodno, kar imenujemo stri\u017eenje smeri vetra. Prav tako se je pove\u010devala hitrost vetra, ki je na vi\u0161ini tropopavze (pribli\u017eno 12-13 km) zna\u0161ala okrog 25 m\/s (90 km\/h).<\/p>\n\n\n\n Ugodnim vetrovnim pogojem se je pridru\u017eil \u0161e najpomembnej\u0161i dejavnik za izrazito konvekcijo, in sicer velika zaloga razpolo\u017eljive konvektivne potencialne energije (z angle\u0161ko kratico CAPE). Vrednosti CAPE so glede na meritve z vertikalnimi sonda\u017eami ter modelske ocene tekom dneva dosegale med 2000 in 2500 J\/kg, kar so za obmo\u010dje Slovenije zelo visoke vrednosti.<\/p>\n\n\n\n Omenjen kazalnik nam pove, kako mo\u010dan vzgornik se lahko pojavi v nevihtnih celicah, kar je neposredno povezano s temperaturno razliko med toplim in vla\u017enim zrakom, ki se dviga od tal, ter bistveno hladnej\u0161im zrakom v vi\u0161jih slojih troposfere. Ve\u010dja kot je omenjena razlika v temperaturi, hitreje se bo zra\u010dna masa v nevihti dvigala (mo\u010dnej\u0161i vzgon). \u010ce zapi\u0161emo poenostavljeno: topel zrak je la\u017eji od hladnega, zato se dviga. Toplej\u0161i kot je zrak glede na okolico, la\u017eji je in hitreje se bo dvigal.<\/p>\n\n\n\n Topla zra\u010dna masa z veliko vlage v ni\u017ejih plasteh ozra\u010dja deluje kot “gorivo” za razvoj neviht, saj se zaradi kondenzacije pri dviganju in posledi\u010dnega spro\u0161\u010danja latentne toplote (toplote, ki se spro\u0161\u010da zaradi prehoda vodne pare iz plinastega v teko\u010de agregatno stanje) ohranja velika temperaturna razlika med dvigajo\u010dim in okoli\u0161kim zrakom.<\/p>\n\n\n\n Zgoraj omenjeni dejavniki so klju\u010dni za razvoj nevihtnih celic z mo\u010dnim vzgornikom, katerega navpi\u010dna os se nagne v smeri prevladujo\u010dih vi\u0161inskih vetrov, ter v katerem je prisotna rotacija (vrtin\u010denje). Najmo\u010dnej\u0161i vzgorniki lahko dosegajo vertikalne hitrosti do 150 km\/h, zaradi \u010desar lahko nosijo in dalj \u010dasa zadr\u017eujejo ve\u010dja zrna to\u010de. Ta s \u010dasom le \u0161e pridobivajo na obsegu, dokler zaradi prevelike te\u017ee ne izpadejo iz obmo\u010dja vzgornika. Ker se os vzgornika zaradi vetrovnega stri\u017eenja nagne, padavine iz nevihtnega oblaka ne padajo skozi obmo\u010dje vzgornika, ampak so zamaknjene, praviloma v smeri vi\u0161inskih vetrov. Omenjen pojav omogo\u010da dolgo\u017eivost nevihtnih celic, saj lahko topel zrak iz ni\u017ejih slojev nemoteno doteka v nevihto. Najdebelej\u0161a to\u010da v tak\u0161nih primerih nastaja na stiku obmo\u010dja vzgornika (dvigajo\u010dega se toplega zraka) ter obmo\u010dja vzdolnika (spu\u0161\u010dajo\u010dega se ohlajenega zraka s padavinami). Ker je obmo\u010dje padavin zamaknjeno in dvigajo\u010di se zrak to\u010de zaradi te\u017ee ne more ve\u010d zadr\u017eati, lahko ta z roba obmo\u010dja vzgornika pada tudi brez prisotnosti de\u017eja (t.i. “to\u010da na suho”). Zrna to\u010de tako lahko padejo skozi oblak, \u0161e preden tla dose\u017eejo de\u017ene kaplje.<\/p>\n\n\n\n Nevihtne celice z zgoraj opisanimi lastnostmi imenujemo superceli\u010dne nevihte, medtem ko obmo\u010dje njihovega vzgornika zaradi rotacije imenujemo mezociklon. Pojav kljub “eksoti\u010dnemu” poimenovanju ni ni\u010d novega in je pri nas prisoten \u017ee od nekdaj. O debeli to\u010di, ki je potovala v pasovih in uni\u010devala polj\u0161\u010dine, je v 17. stoletju pisal \u017ee Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske.<\/p>\n\n\n\n Razvoj dogajanja nad Slovenijo<\/strong><\/p>\n\n\n\n Prve nevihte so \u0161e pred 12. uro za\u010dele nastajati na severu Notranjske in v osrednji Sloveniji ter potovale proti severovzhodu, a so na svoji poti hitro razpadle. Ob 14. uri je vzhodno od Trbovelj nastala nevihtna celica, ki se je na poti do Celjske kotline hitro okrepila in tam \u017ee stresala to\u010do.<\/p>\n\n\n\n V tem \u010dasu je na obmo\u010dju Posavskega hribovja vzhodno od Ljubljana nastala nova nevihtna celica, prav tako usmerjena proti Celjski kotlini. Prva nevihta se je medtem pomikala vzhodno od Velenja proti Pohorju, a se je na poti mo\u010dno okrepila in za\u010dela obra\u010dati smer gibanja v desno, bolj proti vzhodu. Odklon smeri gibanja od smeri vi\u0161inskih vetrov je \u0161e ena zna\u010dilnost superceli\u010dnih neviht, ki se pojavi zaradi mo\u010dnega vzgornika in njegove rotacije. Superceli\u010dna nevihta je okrepljena ubrala pot po ju\u017eni strani Pohorja proti Slovenskim Konjicam in Slovenski Bistrici. Na tem obmo\u010dju je to\u010da \u017ee dosegala premer okrog 6 cm, nekateri primerki tudi do okoli 10 cm.<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/meteoinfo_prognoza_neviht_2024-07-13-1024x720.png\")
<\/a>
\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/2024071312_eur_full_500.gif\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/24071312_DWD_Analyse-1024x766.gif\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/14240_10_2407131107-1024x672.png\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/super1_airflow.png\")
<\/a>
\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/DSC_9768-1024x683.jpg\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/451286202_987392586733300_5486523648124837772_n-1024x683.jpg\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/DSC_7036-1024x682.jpg\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/www.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/DSC_7193-Pano-1024x655.jpg\")
<\/a>