{"id":89,"date":"2023-05-10T21:28:15","date_gmt":"2023-05-10T19:28:15","guid":{"rendered":"https:\/\/meteoinfo.si\/?page_id=89"},"modified":"2025-10-24T21:23:33","modified_gmt":"2025-10-24T19:23:33","slug":"meteoroloski-modeli","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/","title":{"rendered":"Meteorolo\u0161ki modeli"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Meteorolo\u0161ki model je skupek matemati\u010dnih ena\u010db, ki v osnovi opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi in se izra\u010dunavajo s superra\u010dunalniki. Za simuliranje vremenskega dogajanja v prihodnosti je treba najprej \u010dimbolj to\u010dno poznati trenutno stanje. Za merjenje vremenskega stanja pri tleh ter visoko v ozra\u010dju se uporablja \u0161tevilne merilne naprave in sisteme, kot so meteorolo\u0161ke postaje, meteorolo\u0161ki radarji, radiosonde, sidrane in potujo\u010de boje, ladje, letala, geostacionarni in polarnoorbitalni sateliti itd. Ogromne koli\u010dine izmerjenih in daljinsko zajetih podatkov se nato obdelujejo in uporabljajo kot vhodni podatki za meteorolo\u0161ke modele. Najprej se podatki prera\u010dunajo na pravilno geografsko mre\u017eo, ki pokriva del zemeljskega povr\u0161ja ali celotno Zemljo. Ra\u010dunske to\u010dke so razporejene horizontalno po povr\u0161ju in vertikalno skozi ozra\u010dje. Kljub vsem meritvam so pri simuliranju trenutnega stanja v ozra\u010dju za\u010detni pogoji znani le z omejeno natan\u010dnostjo, zaradi \u010desar \u0161e tako dober model ne more zagotoviti popolne zanesljivosti napovedi. Zelo majhne razlike ali napake pri simulaciji za\u010detnega stanja lahko namre\u010d v napovedi privedejo do velikih odstopanj. Za dober izra\u010dun je zelo pomemben tudi opis reliefa povr\u0161ja v modelu, kar je odvisno od prostorske lo\u010dljivosti modela.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z izredno zmogljivimi ra\u010dunalni\u0161kimi sistemi se v vsaki to\u010dki geografske mre\u017ee re\u0161ujejo ena\u010dbe, ki opisujejo spreminjanje temperature vlage, vetra son\u010dnega obsevanja povr\u0161ja in drugih vremenskih spremenljivk. Pri tem je potrebno upo\u0161tevati mnogo dejavnikov, kot so relief, rastlinska odeja, vodne povr\u0161ine in morja, koli\u010dina vode v tleh, ledene povr\u0161ine in povr\u0161ine, prekrite s snegom, astronomski dejavniki \u2026 Zaradi prej omenjenih nepopolnih podatkov za\u010detnega oziroma trenutnega stanja v atmosferi se namesto ene same napovedi izra\u010duna ve\u010d razli\u010dnih, pri \u010demer je pri vsaki dodatni napovedi rahlo spremenjeno za\u010detno stanje, s \u010dimer se posku\u0161a simulirati morebitne pomanjkljivosti dejanskih meritev in izra\u010duna trenutnega stanja ter u\u010dinek kaosa, pri katerem zelo majhna sprememba v prostoru in \u010dasu lahko povzro\u010di velike u\u010dinke. Mno\u017eica tak\u0161nih napovedi, ki jih izra\u010duna en meteorolo\u0161ki model, predstavlja ansambelsko oziroma skupinsko napoved. Te so zaradi ve\u010djega \u0161tevila izra\u010dunov in velike koli\u010dine podatkov izra\u010dunane v bolj grobi prostorski lo\u010dljivosti (redkej\u0161a mre\u017ea to\u010dk), kot glavni zagoni modela. Bolj so napovedi posameznih \u010dlanov skupine med seboj razli\u010dne, ve\u010dja je praviloma negotovost napovedi. Glede na razpr\u0161enost skupinskih napovedi se preverja tudi zanesljivost glavnega izra\u010duna z najbolj\u0161imi za\u010detnimi pogoji in lo\u010dljivostjo. Analize trenutnega stanja in izra\u010duni meteorolo\u0161kih modelov v velikih svetovnih meteorolo\u0161kih centrih potekajo vsaj dvakrat dnevno. Izra\u010duni pri globalnih modelih kot sta ECMWF in GFS sicer segajo do 15 dni vnaprej, vendar se napovedi za drugo polovico ra\u010dunskih intervalov iz zagona v zagon lahko zelo spreminjajo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Napovedljivost vremena je zaradi kaoti\u010dne narave procesov v atmosferi \u0161e vedno omejena in tesno povezana z velikostjo in \u201c\u017eivljenjsko dobo\u201d vremenskih procesov. Prav zaradi tega se pojava lokalne nevihte pogosto ne da napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek in poti ve\u010djih vremenskih sistemov, kot so cikloni in anticikloni, pa lahko dokaj uspe\u0161no napovemo tudi dober teden dni vnaprej.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mednarodni in dr\u017eavni meteorolo\u0161ki centri po svetu so razvili \u0161tevilne modele, ki se med seboj razlikujejo. Vsak od njih je namre\u010d nekoliko druga\u010den, saj se uporabljajo razli\u010dne ena\u010dbe za re\u0161evanje razli\u010dnih fizikalnih procesov, ki vplivajo na vremensko dogajanje. Modeli imajo tudi razli\u010dno prostorsko in \u010dasovno lo\u010dljivost ter uporabljajo nekoliko druga\u010dne kombinacije za\u010detnih pogojev oziroma vhodnih podatkov. Te majhne razlike med posameznimi modeli se lahko skozi \u010das pove\u010dujejo, saj je atmosfera kaoti\u010den sistem. To pomeni, da tudi vse napake, ki jih modeli naredijo v bli\u017enji prihodnosti, s \u010dasovno oddaljenostjo eksponentno nara\u0161\u010dajo. Zaradi tega je napoved za teden dni vnaprej precej manj to\u010dna od napovedi za naslednji dan.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kon\u010dni rezultati meteorolo\u0161kih modelov so razli\u010dne vizualizacije podatkov vremenskih spremenljivk, kot so vremenske karte, razli\u010dni grafi, ra\u010dunske sonda\u017ee, vertikalni preseki itd., ki prikazujejo spreminjanje \u0161tevilnih izra\u010dunanih parametrov, s katerimi si meteorologi prognostiki pomagajo pri interpretaciji vremenske napovedi, katero nato na razumljiv na\u010din podajo v javnost. Ker se vseh procesov v ozra\u010dju ne da zajeti v poenostavljene matemati\u010dno-fizikalne ra\u010dunalni\u0161ke modele, so pri napovedovanju nekaterih vremenskih spremenljivk, zlasti tistih, ki so vezane na manj\u0161a in specifi\u010dna obmo\u010dja, subjektivne ocene in napovedi meteorologov \u0161e vedno zelo pomembne.<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Razlike med globalnimi in regionalnimi meteorolo\u0161kimi modeli<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izra\u010duni globalnih meteorolo\u0161kih modelov potekajo na obmo\u010dju cele Zemlje, medtem ko regionalni modeli trenutno in pri\u010dakovano bodo\u010de vremensko stanje izra\u010dunavajo na manj\u0161ih obmo\u010djih, kot so posamezne celine, deli celin, regije ali dr\u017eave. Poleg prostorske, je pomembna tudi \u010dasovna razlika in razlika v prostorski lo\u010dljivosti modelov. Tipi\u010dna horizontalna lo\u010dljivost globalnih modelov je od 25 do 50 km, medtem ko imajo regionalni modeli lahko precej bolj gosto mre\u017eo ra\u010dunskih to\u010dk z bolj natan\u010dno definiranim povr\u0161jem oziroma modelom reliefa. Njihova lo\u010dljivost zna\u0161a od pribli\u017eno 10 km pa vse do 1 km. Zaradi bolj\u0161ega upo\u0161tevanja orografije in s tem povezanih vplivov na lokalno vreme ter upo\u0161tevanja lokalnih meritev lahko regionalni modeli precej bolj natan\u010dno in podrobno napovejo vreme na manj\u0161ih obmo\u010djih. Mnoge lokalne vremenske dejavnike in razmere, kot so prizemna temperaturna inverzija v dolinah in kotlinah, lokalni pobo\u010dni vetrovi, obmo\u010dja dviganja in spu\u0161\u010danja zraka, orografske padavine, vplivi vodnih teles in mestnega toplotnega otoka itd. lahko regionalni modeli precej dobro predvidijo, medtem ko nekatere izmen njih globalni modeli zaradi precej bolj grobe lo\u010dljivosti niti ne morejo zaznati. Poleg tega so nekateri vremenski procesi, tu gre poudariti predvsem nevihte, zelo lokalnega zna\u010daja in se pojavljajo na omejenih obmo\u010djih, zato so regionalni modeli lahko precej bolj natan\u010dni pri predvidevanju lokalnih obmo\u010dij konvergenc in pro\u017eenja nevihtnih celic, posledi\u010dno pa lahko bolj natan\u010dno napovejo tudi gibanje ter intenzivnost neviht. Podobno velja za obmo\u010dja talne temperaturne inverzije, ki so vezana na doline, kotline in manj\u0161e reliefne kotanje ter obmo\u010dja fenskega u\u010dinka zaradi spu\u0161\u010danja in segrevanja zraka na zavetrni strani reliefnih pregrad. Regionalni modeli z visoko prostorsko lo\u010dljivostjo so precej bolj uporabni tudi za napovedovanje vi\u0161ine sne\u017ene odeje, saj je ta \u0161e posebej v razgibanem reliefu lahko zelo spremenljiva \u017ee na kratke razdalje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za\u010detne in robne pogoje, ki so potrebni za izra\u010dun regionalnega modela, se pridobi iz globalnih modelov. Robni pogoji so potrebni zato, ker se regionalni model izra\u010dunava na omejenem obmo\u010dju oziroma domeni, za dobro napoved pa potrebuje podatke tudi iz okolice izven njegove domene. Posebej pomembni so podatki v smeri, iz katere vremenski procesi ve\u010dinoma prihajajo v domeno regionalnega modela. Zaradi ve\u010dje prostorske lo\u010dljivosti se regionalni modeli poganjajo za kraj\u0161e \u010dasovno obdobje, ponavadi do 3 dni vnaprej, medtem ko napovedi globalnih modelov segajo tudi do 15 dni v naprej ali \u0161e nekoliko ve\u010d. Dlje v prihodnost segajo sezonski modeli, ki pa so na dalj\u0161i rok trenutno \u0161e precej nezanesljivi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Primeri globalnih meteorolo\u0161kih modelov so:&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><strong>ECMWF<\/strong>&nbsp;(evropski, HRES ~&nbsp;9 km, EPS ~&nbsp;14&nbsp;km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>GFS<\/strong>&nbsp;(ameri\u0161ki, ~&nbsp;23&nbsp;km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>UKMO<\/strong>&nbsp;(britanski, ~&nbsp;17&nbsp;km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>ICON<\/strong>&nbsp;(nem\u0161ki, ~&nbsp;13&nbsp;km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>ARPEGE<\/strong>&nbsp;(francoski, ~&nbsp;46&nbsp;km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>GEM<\/strong>&nbsp;(kanadski, ~&nbsp;22&nbsp;km)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Primeri regionalnih modelov so:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><strong>ALADIN<\/strong>&nbsp;(slovenski ~ 4,4 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>WRF-ARW<\/strong>&nbsp;in&nbsp;<strong>WRF-NMM<\/strong>&nbsp;(mednarodni, 2 do 12 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>ICON-EU<\/strong>&nbsp;(nem\u0161ki, ~ 7 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Swiss HD\/Super HD<\/strong> (\u0161vicarski, ~ 1 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>AROME<\/strong>&nbsp;(francoski, ~ 1 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>ICON-D2<\/strong>&nbsp;(nem\u0161ki, ~ 2,2 km)<\/li>\n\n\n\n<li><strong>HIRLAM-FMI<\/strong>&nbsp;(finski, ~ 7 km)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Slovenski meteorolo\u0161ki model ALADIN\/SI se izra\u010dunava v horizontalni lo\u010dljivosti 4,4 km, v navpi\u010dni smeri pa ima 87 ra\u010dunskih ravni. Model poganja superra\u010dunalnik v kleti Agencije RS za okolje. Nova vremenska napoved se izra\u010dunava vsake 3 ure, pri \u010demer se vsaki\u010d uporabijo \u010dim bolj sve\u017ei vhodni podatki meritev. Grafi\u010dni produkti modela (karte, vertikalni \u010dasovni preseki in ra\u010dunske vertikalne sonda\u017ee) so na voljo na spletnih straneh ARSO.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za la\u017ejo predstavo kaj pomeni prostorska lo\u010dljivost modela in razlike med njimi, dodajamo karte Slovenije in okolice, na katerih je prikazan modelski relief, torej relief, z upo\u0161tevanjem katerega posamezen model izra\u010dunava napoved.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">&nbsp;<strong>Relief ameri\u0161kega modela GFS (~ 23&nbsp;km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"760\" height=\"760\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3120\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632.png 760w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-300x300.png 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-150x150.png 150w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-370x370.png 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-270x270.png 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-570x570.png 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632-740x740.png 740w\" sizes=\"auto, (max-width: 760px) 100vw, 760px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief ameri\u0161kega modela GFS (~ 23&nbsp;km), vir: Meteologix.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/xx_model-en-329-1-zz_modusa_2019042618_5_962_632.png\"><\/a><strong>&nbsp;Relief evropskega modela ECMWF HRES (~ 9 km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"760\" height=\"760\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3123\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632.png 760w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-300x300.png 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-150x150.png 150w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-370x370.png 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-270x270.png 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-570x570.png 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modez_2019042612_11_962_632-740x740.png 740w\" sizes=\"auto, (max-width: 760px) 100vw, 760px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief evropskega modela ECMWF HRES (~ 9 km), vir: Meteologix.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Relief nem\u0161kega modela ICON-EU (~ 7 km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"760\" height=\"760\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3121\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632.png 760w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-300x300.png 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-150x150.png 150w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-370x370.png 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-270x270.png 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-570x570.png 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632-740x740.png 740w\" sizes=\"auto, (max-width: 760px) 100vw, 760px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief modela ICON-EU (~ 7 km), vir: Meteologix.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/xx_model-en-329-1-zz_moddeuhd_2019042618_5_962_632.png\"><\/a><strong>Relief slovenskega modela ALADIN\/SI (~ 4,4 km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"767\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-3124\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin.jpg 1024w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-300x225.jpg 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-768x575.jpg 768w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-370x277.jpg 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-270x202.jpg 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-570x427.jpg 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-740x554.jpg 740w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/modelski_relief_aladin-80x60.jpg 80w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief modela ALADIN\/SI (~ 4,4 km), vir: ARSO<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Relief nem\u0161kega modela ICON-D2 (~ 2,2 km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"760\" height=\"760\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3122\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632.png 760w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-300x300.png 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-150x150.png 150w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-370x370.png 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-270x270.png 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-570x570.png 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632-740x740.png 740w\" sizes=\"auto, (max-width: 760px) 100vw, 760px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief modela COSMO-D2 (~ 2,2 km), vir: Meteologix.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/xx_model-en-329-1-zz_modrapid_2019042621_2_962_632.png\"><\/a><strong>Relief \u0161vicarskega modela Swiss HD (~ 1 km)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-full\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"760\" height=\"760\" src=\"http:\/\/beta.meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-3125\" srcset=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632.png 760w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-300x300.png 300w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-150x150.png 150w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-370x370.png 370w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-270x270.png 270w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-570x570.png 570w, https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/xx_model-en-329-1-zz_modsuihd_2019042612_11_962_632-740x740.png 740w\" sizes=\"auto, (max-width: 760px) 100vw, 760px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Relief modela Swiss HD (~ 1 km), vir: Meteologix.com<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Viri:<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>Reynolds, R., 2004. Vremenski vodnik. Ljubljana, Tehni\u0161ka zalo\u017eba Slovenije, 192 str.<\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/meteo.arso.gov.si\/met\/sl\/faq\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Pogosta&nbsp;vpra\u0161anja,&nbsp;ARSO<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/meteologix.com\/si\/model-charts\">Meteologix.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/val202.rtvslo.si\/podkast\/frekvenca-x\/31057643\/174457944\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Kako&nbsp;se&nbsp;rodi&nbsp;vremenska&nbsp;napoved?,&nbsp;Val&nbsp;202<\/a><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Kje si lahko ogledamo produkte zgoraj omenjenih meteorolo\u0161kih modelov?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poznamo \u0161tevilne strani, ki ponujajo vizualizacijo izra\u010dunov tako globalnih kot regionalnih meteorolo\u0161kih modelov. Upodobitev modelske napovedi je lahko v obliki enostavnih \u0161tevil in vremenskih ikon ali bolj zapletenih kart, grafov, presekov, indeksov itd.). Najbolj raz\u0161irjena in najpogosteje uporabljana sta globalna modela GFS (Global Forecast System \u2013 Globalni sistem za napovedovanje vremena) in ECMWF (European Center for Medium-Range Weather Forecasts \u2013 Evropski center za srednjero\u010dne vremenske napovedi). Prvega poganjajo na ameri\u0161kem NCEP (National Centers for Environmental Prediction \u2013 Dr\u017eavni center za okoljske napovedi) pod okriljem NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration \u2013 Dr\u017eavna administracija za oceane in ozra\u010dje), drugega, ECMWF, na istoimenski organizaciji, Evropskem centru za srednjero\u010dne vremenske napovedi v Readingu v Veliki Britaniji. Na spletu so ve\u010dinoma dosegljivi modelski izra\u010duni, ki jih NCEP, ECMWF ter druge (dr\u017eavne) meteorolo\u0161ke slu\u017ebe in organizacije objavljajo v javnost in so prosto dostopni bodisi na njihovih spletnih straneh ali pa numeri\u010dne podatke vizualizirajo drugi (npr. vremenske spletne strani, podjetja, posamezniki \u2026). Posamezne dr\u017eavne meteorolo\u0161ke slu\u017ebe za \u0161ir\u0161e obmo\u010dje svojih dr\u017eav za kratkoro\u010dne napovedi poganjajo tudi regionalne modele z bolj\u0161o prostorsko lo\u010dljivostjo (npr. ALADIN). Nekatere regionalne modele (npr. WRF) izra\u010dunavajo tudi podjetja ali posamezniki na doma\u010dih ra\u010dunalni\u0161kih sistemih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nadaljevanju posredujemo povezave do nekaterih najbolj uporabnih spletnih strani s produkti meteorolo\u0161kih modelov za obmo\u010dje Evrope in Slovenije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Globalni in regionalni modeli<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><a href=\"http:\/www.meteociel.com\/modeles\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Meteociel.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.wetterzentrale.de\/de\/default.php\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Wetterzentrale.de<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/kachelmannwetter.com\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Kachelmannwetter.com<\/a>&nbsp;\/&nbsp;<a href=\"https:\/meteologix.com\/si\/model-charts\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Meteologix.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.tropicaltidbits.com\/analysis\/models\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Tropicaltidbits.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.wxcharts.com\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Wxcharts.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.meteonetwork.it\/models\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Meteonetwork.it<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.modellzentrale.de\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Modellzentrale.de<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/www.meteoadriatic.net\/category\/numericki-modeli\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Meteoadriatic.net<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.pivotalweather.com\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Pivotalweather.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.tameteo.com\/modeles\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Tameteo.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.lamma.rete.toscana.it\/modelli\/atmo\/mappe\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Consorzio LaMMA<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.lightningwizard.com\/maps\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Lightningwizard.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.netweather.tv\/charts-and-data\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Netweather.tv<\/a><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Regionalni modeli<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><a href=\"http:\/meteo.arso.gov.si\/met\/sl\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">ARSO&nbsp;(ALADIN)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/meteo.hr\/prognoze.php?section=prognoze_model&amp;param=ala_k\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">DHMZ&nbsp;(ALADIN)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/www.zamg.ac.at\/cms\/de\/wetter\/wetteranimation\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">ZAMG&nbsp;(ALADIN)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.isac.cnr.it\/dinamica\/projects\/forecasts\/moloch\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Isac.cnr.it&nbsp;(MOLOCH)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/www.meteoadriatic.net\/wrf-arw-hrvatska-karte\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Meteoadriatic.net&nbsp;(WRF)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"http:\/www.modellzentrale.de\/WRF4km\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Modellzentrale.de (WRF)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/www.pro-vreme.net\/index.php?id=1007\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Pro-Vreme.net (WRF)<\/a><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Primeri razli\u010dnih vizualizacij napovedi meteorolo\u0161kih modelov<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Animacija napovedi padavin na podlagi globalnega meteorolo\u0161kega modela GFS&nbsp;(<\/strong><a href=\"http:\/wxmaps.org\/animations.php\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"><strong>wxmaps.org<\/strong><\/a><strong>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"http:\/\/wxmaps.org\/pix\/precip_anim.gif\"><img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/wxmaps.org\/pix\/precip_anim.gif\" alt=\"\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>Interaktivna vremenska karta<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Interaktivna vremenska karta prikazuje smeri vetrov, temperaturo ter druge vremenske spremenljivke pri tleh in na razli\u010dnih vi\u0161inah v atmosferi. Za celozaslonski prikaz v novem oknu kliknite na napis&nbsp;<strong><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/earth.nullschool.net\/\" target=\"_blank\">earth<\/a><\/strong>. Tam lahko vklju\u010dite tudi druge vremenske spremenljivke in se pomikate skozi \u010das ter na razli\u010dne predele sveta. Animirana karta je vizualizacija podatkov ameri\u0161kega meteorolo\u0161kega modela GFS.<\/p>\n\n\n\n<iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/classic.nullschool.net\/#current\/wind\/surface\/level\/orthographic=-345.19,42.60,1267\/loc=14.549,46.197\" width=\"100%\" height=\"500\" style=\"border:none;\" scrolling=\"no\" title=\"EarthWindMap\"><\/iframe>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Graf s potekom in napovedjo NAO indeksa (North Atlantic Oscillation \u2013 Severnoatlantsko nihanje)&nbsp;na&nbsp;podlagi&nbsp;skupinskega izra\u010duna&nbsp;GFS&nbsp;(<a href=\"https:\/\/www.cpc.ncep.noaa.gov\/products\/precip\/CWlink\/pna\/nao.shtml\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">CPC NCEP<\/a>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.cpc.ncep.noaa.gov\/products\/precip\/CWlink\/pna\/nao.gefs.sprd2.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.cpc.ncep.noaa.gov\/products\/precip\/CWlink\/pna\/nao.gefs.sprd2.png\" alt=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114im_\/https:\/www.cpc.ncep.noaa.gov\/products\/precip\/CWlink\/pna\/nao.sprd2.gif\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Graf s potekom in napovedjo smeri in hitrosti stratosferskih vetrov (na vi\u0161ini 10 hPa na 60\u00b0 severne geografske \u0161irine)&nbsp;na&nbsp;podlagi&nbsp;skupinskga izra\u010duna&nbsp;GFS&nbsp;in&nbsp;sezonskega modela CFS&nbsp;(<a href=\"http:\/weatheriscool.com\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">weatheriscool.com<\/a>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.weatheriscool.com\/prod\/gfs\/eps\/strat\/u10serie_cfsRawCorrGefs.png\" alt=\"\"\/><\/figure>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Opis kart z osnovnimi spremenljivkami, ki se najpogosteje uporabljajo pri&nbsp;vremenski&nbsp;napovedi<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Temperatura (\u00b0C) na vi\u0161ini, kjer zra\u010dni tlak zna\u0161a 850 hPa&nbsp;in vi\u0161ina geopotencialne ploskve 850 hPa (gpdm)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_2.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_2.png\" alt=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114im_\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_2.png\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_2.png\"><\/a>Vir karte: Wetterzentrale.de<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Temperatura na vi\u0161ini tlaka 850 hPa (pribli\u017eno 1500 m nadmorske vi\u0161ine) je ena najbolj uporabnih spremenljivk za napovedovanje vremena, saj predstavlja temperaturo proste atmosfere oziroma zra\u010dnih mas, ki prihajajo nad dolo\u010deno obmo\u010dje, hkrati pa je dovolj blizu tlom, da ima bistven vpliv tudi na temperaturo pri tleh. Advekcija hladnej\u0161e\/toplej\u0161e zra\u010dne mase na 850 hPa skoraj zagotovo pomeni ohladitev\/otoplitev tudi pri tleh. Karta je \u0161e posebej uporabna za napovedovanje temperatur v sredogorju, na nadmorskih vi\u0161inah okrog 1500 m, saj je v gorah zaradi manj\u0161e povr\u0161ine tal vpliv proste atmosfere ve\u010dji kot po ni\u017einah ali v dolinah. Praviloma temperatura okrog 0 \u00b0C na 850 hPa pomeni, da se po ni\u017einah ob jasnem in mirnem vremenu lahko pono\u010di ohladi vsaj do 0 \u00b0C, pogosto pa tudi pod 0 \u00b0C.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce vemo, da je v troposferi vertikalni temperaturni gradient v povpre\u010dju pribli\u017eno 6,5 \u00b0C\/km, lahko ocenimo, kak\u0161na bo predvidoma temperatura na dolo\u010deni nadmorski vi\u0161ini (npr. po ni\u017einah na 200 m). Pri tem se je potrebno zavedati, da temperaturni gradient ni konstanten, saj ob pojavu temperaturnega obrata (inverzije) temperatura z vi\u0161ino od tal nara\u0161\u010da, v zelo nestabilnem ozra\u010dju pa gredient lahko dose\u017ee tudi 10 \u00b0C\/km.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na karti je z barvnimi odtenki prikazana temperatura na ploskvi tlaka 850 hPa. Barvna polja lo\u010dujejo izoterme \u2013 linije, ki povezujejo obmo\u010dja z enako temperaturo. Bele linije predstavljajo izohipse, \u010drte, ki povezujejo obmo\u010dja z enako vi\u0161ino ploskve 850 hPa. Ploskev je namre\u010d nekoliko ni\u017eje na obmo\u010djih ciklonov in nekoliko vi\u0161je na obmo\u010djih anticiklonov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Vi\u0161ina geopotencialne ploskve 500 hPa (gpdm), temperatura na pritiskovi ploskvi 500 hPa (\u00b0C) in zra\u010dni tlak, reduciran na nivo morske gladine&nbsp;(hPa)<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_1.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_1.png\" alt=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114im_\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_1.png\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_1.png\"><\/a>Vir karte: Wetterzentrale.de<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na karti lahko prepoznamo in razberemo lego in gibanje grebenov, dolin, anticiklonov, ciklonov, blokad in vi\u0161inskih jeder hladnega zraka oziroma vi\u0161inskih ciklonov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vi\u0161ina geopotencialne ploskve 500 hPa (pribli\u017eno 5500 m nadmorske vi\u0161ine) v geopotencialnih dekametrih (gpdm) nam v grobem ponazarja obmo\u010dja dolin in grebenov, kar se ve\u010dinoma ujema tudi z obmo\u010dji hladnej\u0161ega ali toplej\u0161ega zraka v vi\u0161inah. Sive prekinjene linije (izoterme) omejujejo obmo\u010dja z enako temperaturo na ploskvi 500 hPa. Dolina predstavlja zajedo hladnej\u0161ega zraka proti jugu (ekvatorju), greben pa zajedo toplej\u0161ega zraka proti severu (polu). Izmenjavanje dolin in grebenov okrog zemeljske oble na zmernih geografskih \u0161irinah imenujemo Rossbyjevo valovanje in predstavlja dinami\u010den stik toplej\u0161ih zra\u010dnih mas z juga in hladnej\u0161ih s severa. Barvna polja na karti lo\u010dujejo izohipse, linije z enako vi\u0161ino geopotencialne ploskve 500 hPa. \u010ce \u0161tevilo na barvni skali pomno\u017eimo z 10, dobimo nadmorsko vi\u0161ino v metrih. Bele krivulje predstavljajo izobare, \u010drte, ki povezujejo to\u010dke z enakim zra\u010dnim tlakom, prera\u010dunanim na srednji nivo morske gladine (0 m). Kjer so izobare sklenjene, tam so obmo\u010dja nizkega ali visokega zra\u010dnega tlaka oziroma cikloni ali anticikloni. \u010ce je zra\u010dni tlak znotraj sklenjenih izobar ni\u017eji kot v okolici, bari\u010dno tvorbo imenujemo ciklon, \u010de je vi\u0161ji kot v okolici, pa anticiklon. Obmo\u010dja nizkega ali visokega zra\u010dnega tlaka, ki niso sklenjena (v obliki loka, polkroga ali nepravilne oblike), so bodisi doline (ni\u017eji tlak in ni\u017eje vi\u0161ine ploskve 500 hPa), bodisi grebeni (vi\u0161ji tlak in vi\u0161je vi\u0161ine ploskve 500 hPa) oziroma manj izraziti anticikloni. Sekundarni prizemni cikloni ponavadi nastajajo na vzhodni\/jugovzhodni strani doline. Tam zrak hitreje odteka kot priteka, kar ustvari obmo\u010dje nizkega zra\u010dnega tlaka. \u010ce se dolina nahaja zahodno od nas, to ponavadi prina\u0161a obla\u010dno in de\u017eevno vreme s pogostimi cikloni in vremenskimi frontami. Obratno je, \u010de se na\u0161i kraji nahajajo na zahodni strani doline oziroma je dolina vzhodno od nas ali se nad na\u0161e kraje celo raz\u0161iri greben. Takrat smo dele\u017eni stabilnega, son\u010dnega in suhega vremena. Anticikloni se praviloma nahajajo na vzhodnem robu grebena oziroma sovpadajo s sredi\u0161\u010dem grebena (blokade). V zmernih geografskih \u0161irinah nastajajo, ker zrak na vzhodni strani grebenov hitreje priteka kot odteka, zaradi \u010desar se kopi\u010di, ustvarja vi\u0161ji zra\u010dni tlak ter se po\u010dasi spu\u0161\u010da. Blokade so zaradi svoje vertikalne strukture (ujemanje visokega tlaka pri tleh s sredi\u0161\u010dem grebena v vi\u0161inah) lahko \u0161e posebej dolgotrajne in onemogo\u010dajo oziroma blokirajo splo\u0161ne zahodne zra\u010dne tokove, povzro\u010dajo pa (meridionalne) tokove v smeri sever-jug. \u010ce se se na\u0161i kraji nahajajo vzhodno od blokade, dovolj dale\u010d od njenega sredi\u0161\u010da, smo lahko dele\u017eni prodorov zelo hladnega zraka s severa, ki potuje \u0161e dale\u010d proti jugu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izraziti prizemni anticikloni nad prostranimi celinami lahko nastajajo tudi pod vi\u0161inskimi dolinami hladnega zraka ali na njihovem robu. V tak\u0161nih primerih gre za tako imenovane termi\u010dne anticiklone, katerih glavni vzrok ni toplej\u0161a zra\u010dna masa in stekanje, kopi\u010denje ter spu\u0161\u010danje zraka v vi\u0161inah, temve\u010d zelo hladen (te\u017eji) zrak pri tleh. Tovrstni anticikloni so v nasprotju s toplej\u0161imi (subtropskimi) z nadmorsko vi\u0161ino vse manj izraziti. Najpogosteje nastajajo pozimi nad ohlajeno, s snegom prekrito celino (npr. nad Rusijo \u2013 sibirski anticiklon).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Od vi\u0161inske doline se lahko odcepi jedro hladnega zraka in zaide tudi nad obmo\u010dje anticiklona. Temu pravimo vi\u0161insko jedro hladnega zraka (vi\u0161inska kaplja), s katerim je povezan pojav vi\u0161inskega ciklona. Poleti je ta zaradi nestabilnosti zra\u010dne mase (pove\u010dan temperaturni gradient, ki omogo\u010da izrazita vertikalna gibanja) pogosto vzrok za nastajanje neviht. Gibanje vi\u0161inskih jeder hladnega zraka je precej nepredvidljivo, saj so ti odcepljeni od izvornih dolin in \u201cplavajo\u201d nad obmo\u010dji enakomernega ali visokega zra\u010dnega tlaka. Vi\u0161inski ciklon kljub visokemu zra\u010dnemu tlaku pri tleh pogosto povzro\u010da obla\u010dnost in padavine.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ker vemo, da se zrak v ni\u017ejih plasteh atmosfere (na severni polobli) v anticiklonu premika v smeri urinega kazalca in navzven, v ciklonu pa proti sredi\u0161\u010du v nasprotni smeri urinega kazalca, lahko s pomo\u010djo karte na podlagi razporeditve bari\u010dnih tvorb, grebenov in dolin ocenimo glavne zra\u010dne tokove in potek vetrnega str\u017eena. Na vzhodni strani anticiklona se tako zra\u010dna masa premika od severa proti jugu, na vzhodni strani ciklona pa proti severu. Na podlagi tega lahko tudi sklepamo, kak\u0161ne so temperature zraka, ki priteka (povezava s karto temperatur na 850 hPa). Bolj so izobare nagnetene skupaj, hitrej\u0161i so tokovi zraka na tistem obmo\u010dju (mo\u010dni vetrovi).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Karto zra\u010dnega tlaka z izobarami si lahko predstavljamo kot zemljevid z reliefom (gore in doline), ki je prikazan s plastnicami. Vi\u0161ji zra\u010dni tlak bi v tem primeru pomenil hrib (vzpetino), ni\u017eji zra\u010dni tlak pa dolino ali kotanjo (kotlino). Lahko si predstavljamo, da se zrak obna\u0161a kot voda, ki s hriba odteka v kotanjo in jo napolni. Podobno se dogaja z zrakom v ni\u017ejih slojih atmosfere, le da zaradi vrtenja Zemlje in Coriolisovega u\u010dinka ta ne potuje naravnost na dno (v sredi\u0161\u010de ciklona), temve\u010d se njegova pot odkloni in zaokro\u017ei.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na konkretnem primeru prilo\u017eene karte (napoved modela GFS) vidimo greben, ki se iznad vzhodnega Atlantika vzpenja preko Islandije vse do Grenlandije (rumeni in oran\u017eni barvni odtenki). Na obmo\u010dju grebena je zra\u010dni tlak visok (1015 do 1030 hPa, pritiskova ploskev pa je vi\u0161je od 5500 m). Nasprotno se nad obmo\u010dje srednje Evrope vse do Sredozemlja spu\u0161\u010da globoka dolina s hladnim zrakom (zeleni in modri barvni odtenki), kjer je vi\u0161ina ploskve 500 hPa ni\u017eje od 5500 m, ni\u017eji je tudi zra\u010dni tlak. Na ju\u017enem in vzhodnem robu doline (severno Sredozemlje in vzhodna Evropa) nastajajo plitvi sekundarni cikloni. \u0160e ena dolina, ki se (glede na napoved) odcepi v vi\u0161insko jedro hladnega zraka, sega iznad vzhodne Kanade in Hudsonovega zaliva nad severni Atlantik, s ciklonom ju\u017eno od Grenlandije. Temperature zraka na vi\u0161ini ploskve 500 hPa so na obmo\u010dju grebena vi\u0161je, na obmo\u010dju doline nad Evropo pa precej ni\u017eje. Na prej\u0161nji karti temperature na 850 hPa ploskvi se to prav tako odrazi v vi\u0161jih temperaturah na obmo\u010dju grebena in ni\u017ejih temperaturah na obmo\u010dju doline (izrazita ohladitev nad Evropo). Za bolj\u0161o predstavo povezav med obravnavanimi spremenljivkami dodajamo \u0161e dve karti, in sicer zgolj napovedano temperaturo na 500 hPa (na prej\u0161nji karti je ta slab\u0161e razvidna) in napovedano odstopanje temperature na ploskvi 850 hPa od dolgoletnega povpre\u010dja. Ob primerjavi obeh kart je dobro razvidno, kako vi\u0161inska dolina hladnega zraka privede do izrazite ohladitve v ni\u017ejih slojih troposfere, kar vpliva tudi na ohladitev pri tleh. Ob primerjavi razli\u010dnih kart je potrebno upo\u0161tevati nekoliko druga\u010dne projekcije in okvirje (obmo\u010dja) prikaza.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Odklon temperature na ploskvi 850 hPa od dolgoletnega povpre\u010dja<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_34.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_34.png\" alt=\"\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vir karte: Wetterzentrale.de<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Tokovnice ter hitrost vetra na pritiskovi ploskvi 500 hPa in 300 hPa<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_36.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_36.png\" alt=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114im_\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_36.png\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_21.png\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.wetterzentrale.de\/maps\/GFSOPEU06_0_21.png\" alt=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114im_\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_21.png\"\/><\/a><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><a class=\"gridlove-popup-img\" href=\"https:\/\/web.archive.org\/web\/20220127152114\/http:\/neurje.si\/wp-content\/uploads\/GFSOPEU12_87_21.png\"><\/a>Vir kart: Wetterzentrale.de<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na kartah sta prikazani smer in hitrost vetra na ploskvi, kjer zra\u010dni tlak zna\u0161a 500 hPa (zgornja karta) in 300 hPa \u2013 pribli\u017eno 9000 m (spodnja karta). Smer vetra je upodobljena s tokovnicami. To so linije, ki povezujejo vektorje vetra, pri \u010demer pu\u0161\u010dice ka\u017eejo smer vetra. V grobem nam ka\u017eejo na smeri gibanja zra\u010dnih mas ter njihovo pot. Z barvnimi odtenki je prikazana hitrost vetra v vozlih (kt) \u2192 1 kt = 0,514 m\/s. Hitrosti vetra na ploskvi 300 hPa je na obmo\u010djih vetrnega str\u017eena in ve\u010dinoma tudi drugod precej vi\u0161ja kot na 500 hPa (barvna skala je na obeh kartah enaka). Na splo\u0161no se hitrost vetra z ni\u017eanjem vi\u0161ine nad tlemi zaradi trenja s tlemi zmanj\u0161uje, na zra\u010dne tokove v ni\u017ejih slojih troposfere pa najbolj vplivajo gorovja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Karti prikazujeta napovedano stanje za enak termin kot prej\u0161nji primeri. Razberemo lahko, da na zahodni strani doline s hladnim zrakom, ki se spu\u0161\u010da nad Evropo, v vi\u0161inah pihajo vetrovi severnih smeri, na vzhodnem robu doline pa vetrovi ju\u017enih smeri. Ravno nasprotno je stanje okrog grebena, ki se prek Atlantika vzpenja do Grenlandije. Lepo je razvidno tudi izrazito valovanje vetrnega str\u017eena, obmo\u010dja mo\u010dnih vi\u0161inskih vetrov oziroma mo\u010dnega zra\u010dnega toka, ki valovi okrog grebenov in dolin oziroma na njihovih robovih. Na obmo\u010djih osi dolin in grebenov so vetrovi \u0161ibkej\u0161i. Splo\u0161en zahodni zra\u010dni tok je zaradi izmenjavanja izrazitih grebenov in dolin prekinjen oziroma preusmerjen bodisi v severne, bodisi v ju\u017ene zra\u010dne tokove, ki prina\u0161ajo toplej\u0161i zrak z juga nad obmo\u010dje Grenlandije in hladnej\u0161ega iznad polarnega kroga proti Sredozemlju (glejte karto temperaturnih odstopanj na 850 hPa zgoraj).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Viri:<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>Petkov\u0161ek, Z., Trontelj, M., 1996. Pogledi na vreme. Ljubljana, zalo\u017eba DZS, 139 str.<\/li>\n\n\n\n<li><a href=\"https:\/\/www.pro-vreme.net\/?id=107\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Pro-vreme.net<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/kachelmannwetter.com\/\" target=\"_blank\">Kachelmannwetter.com<\/a>&nbsp;\/&nbsp;<a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/meteologix.com\/si\/model-charts\/\" target=\"_blank\">Meteologix.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"http:\/www.wetterzentrale.de\/de\/default.php\" target=\"_blank\">Wetterzentrale.de<\/a><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity is-style-wide\"\/>\n\n\n\n<p class=\"has-large-font-size wp-block-paragraph\"><strong>\u201cNapoved za vsak kraj, po urah natan\u010dno, prosim!\u201d<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201c\u017delim vedeti, ali bo na jutri\u0161njem pikniku \u017ear pogasila popoldanska ploha ali nas bo morda pod streho pregnala celo nevihta.\u201d \u2026<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cSe nam \u010dez dva dni spla\u010da kositi, da nam de\u017e takoj ne zmo\u010di sena?\u201d \u2026<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cKoliko centimetrov snega bo zapadlo v mojem kraju?\u201d \u2026<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cAplikacija na telefonu ka\u017ee, da bo ob 14. uri nevihta, ob 15. uri pa spet sonce, a vi napovedujete nekaj drugega. Komu sedaj verjeti?\u201d \u2026<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201c\u0160e za en dan naprej ne znate prav napovedat! Napovedovali ste nevihte, a ni padla niti kaplja de\u017eja!\u201d \u2026<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">To je le nekaj najpogostej\u0161ih vpra\u0161anj in o\u010ditkov v zvezi z (ne)to\u010dnostjo in (ne)natan\u010dnostjo vremenskih napovedi, ki so jih dele\u017eni tako profesionalni meteorologi kot ljubiteljski vremenarji. \u010ce bi znali odgovoriti na vsa ta vpra\u0161anja in ugoditi vsem zahtevam, bi napovedovanje vremena najverjetneje postalo prav dolgo\u010dasno in nezanimivo. Odgovorimo vam lahko le, da \u0161e precej \u010dasa (morda nikoli) ne bo mo\u017eno na \u010dasovne minute in koordinatne sekunde natan\u010dno napovedat nastanka nevihte ter do centimetra natan\u010dno napovedat vi\u0161ino novozapadlega snega za vsak kraj posebej. Zakaj je tako, smo na kratko pojasnili tudi na strani s&nbsp;<strong><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/kategorije\/napoved-neviht\/\" target=\"_blank\">prognozo neviht<\/a><\/strong>&nbsp;in&nbsp;<strong><a href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/kategorije\/napoved-snega\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">prognozo vi\u0161ine novozapadlega snega<\/a><\/strong>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pogosta so vpra\u0161anja, povezana s \u0161tevilnimi vremenskimi aplikacijami, ki si jih lahko namestimo na svoje pametne naprave. Nekatere ka\u017eejo tako, druge nekoliko druga\u010de, napoved se hitro spreminja tudi v \u010dasu. Na nekaterih lahko izberemo vse mo\u017ene kraje, spet druge ponujajo napoved zgolj za ve\u010dja mesta \u2026 V mnogih primerih so v ozadju teh aplikacij zgolj modelski izra\u010duni, katerih rezultati so pogosto neposredno (brez dodatne interpretacije meteorologa) pretvorjeni v obla\u010dke, son\u010dke, de\u017ene kaplje, stopinje Celzija, milimetre padavin ali centimetre snega. Ko gledamo napoved za posamezen kraj, v resnici gledamo le napoved za najbli\u017ejo ra\u010dunsko to\u010dko uporabljenega modela, ki je lahko tudi nekaj kilometrov stran od dejanske lokacije na\u0161ega kraja ter na druga\u010dni nadmorski vi\u0161ini. Oddaljenost in natan\u010dnost je tako odvisna od prostorske lo\u010dljivosti modela. Prav zaradi tega lahko opazite, da so pogosto napovedi za sosednje (bli\u017enje) kraje povsem enake, saj so prevzete na podlagi iste ra\u010dunske to\u010dke. Pri nekaterih aplikacijah tako pestra izbira krajev daje zgolj la\u017eni ob\u010dutek, da je vremenska napoved natan\u010dna prav za na\u0161 kraj. Nekateri bolj znani ponudniki vremenskih napovedi (npr. AccuWeather) modelske izra\u010dune dodatno obdelujejo, kontrolirajo ter izbolj\u0161ujejo oziroma prilagajajo dejanskim meritvam meteorolo\u0161kih postaj, radarjev itd. Napovedi so tako lahko bolj natan\u010dne, kar pa \u0161e vedno ne pomeni, da bodo povsem to\u010dne (sploh v primerih konvekcije, sne\u017eenja in drugih lokalnih pojavov).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na to temo je v Planinskem vestniku ter na&nbsp;spletni strani&nbsp;<a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/www.pzs.si\/novice.php?pid=13263\" target=\"_blank\"><strong>Planinske zveze Slovenije<\/strong><\/a> objavljen odli\u010den prispevek ARSO-ve meteorologinje:<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cVremenski model brez pravilne interpretacije meteorologa prognostika ter brez dodatne korekcije, ki jo prepoznamo zaradi lokalnih vplivov, lahko hitro posreduje neumnosti, zato meteorologi \u0161e zlasti urne napovedi, ki jih uporabniki \u017eelijo za vsakodnevne aktivnosti, zelo neradi podajamo javnosti. V zadnjem letu smo tudi na ARSO dobili tako imenovano <em>pametno modro stran&nbsp;<strong><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"http:\/vreme.arso.gov.si\/napoved\/Ljubljana\/graf\" target=\"_blank\">ARSO vreme<\/a><\/strong><\/em>, ki razkrije modelske urne izra\u010dune za kar nekaj slovenskih mest. Vendar je zlasti poleti, ko se plohe in nevihte pojavljajo skorajda naklju\u010dno tu in tam, uporabnost take napovedi morda \u0161e slab\u0161a kot za marsikoga presplo\u0161na napoved meteorologa prognostika. Za razumevanje vremena je v ve\u010dini potrebna nekoliko \u0161ir\u0161a slika, ki pa jo napoved za vsako vas ne more pokazati.\u201d<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ve\u010d:&nbsp;<strong><a href=\"https:\/\/www.pzs.si\/novice.php?pid=13263\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Zakaj najraje pogledamo ALADIN-ovo vremensko napoved?<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce ste se kdaj poglobili v primerjavo trenutnih podatkov, ki jih ka\u017ee posamezna aplikacija, in dejanskega stanja, ki je izmerjeno na meteorolo\u0161ki postaji, ste zagotovo opazili, da se mnogokrat niti te podatki povsem ne ujemajo. Ste se kdaj vpra\u0161ali, kako aplikacija ve, kak\u0161na je trenutna temperatura v kraju, v katerem sploh ni nobene meteorolo\u0161ke postaje? Razlogi so v tem, da ve\u010dina aplikacij tudi za prikaz trenutnega vremenskega stanja uporablja modelske izra\u010dune, kjer je vrednost (npr. temperature, zra\u010dne vlage, vetra, padavin \u2026) pogosto pridobljena brez prizemnih meritev. To se v grobem naredi s pomo\u010djo modelske interpolacije to\u010dkovno izmerjenih vrednosti ter dodatnih izra\u010dunov in korekcij ali na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja (npr. podatki satelitov). Prav na slednji na\u010din se pridobi ve\u010dino podatkov na neposeljenih obmo\u010djih ter nad oceani, kjer prizemnih meritev skorajda ni oziroma so redke, a morajo meteorolo\u0161ki modeli za dobro napoved kljub temu vedeti, kaj se tam dogaja (tako pri tleh kot vi\u0161je v atmosferi).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme? Meteorolo\u0161ki model je skupek matemati\u010dnih ena\u010db, ki v osnovi opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi in se izra\u010dunavajo s superra\u010dunalniki. Za simuliranje vremenskega dogajanja v prihodnosti je treba najprej \u010dimbolj to\u010dno poznati trenutno stanje. Za merjenje vremenskega stanja pri tleh ter visoko v ozra\u010dju [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":12475,"parent":41,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-89","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.7 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:locale:alternate\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Meteoinfo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/meteoinfoslovenija\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-10-24T19:23:33+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/CFSOPEU06_3432_2.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"959\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"741\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@MeteoinfoSi\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"26 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/\",\"name\":\"Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/10\\\/CFSOPEU06_3432_2.png\",\"datePublished\":\"2023-05-10T19:28:15+00:00\",\"dateModified\":\"2025-10-24T19:23:33+00:00\",\"description\":\"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/10\\\/CFSOPEU06_3432_2.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2025\\\/10\\\/CFSOPEU06_3432_2.png\",\"width\":959,\"height\":741},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/meteoroloski-modeli\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Meteopedija\",\"item\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/meteopedija\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Meteorolo\u0161ki modeli\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/\",\"name\":\"Meteoinfo\",\"description\":\"Meteoinfo Slovenija je spletni portal skupine ljubiteljev opazovanja in prou\u010devanja ekstremnih vremenskih pojavov ter podnebja.\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#organization\",\"name\":\"Meteoinfo Slovenija\",\"url\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/meteoinfo_logo.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/meteoinfo_logo.png\",\"width\":260,\"height\":27,\"caption\":\"Meteoinfo Slovenija\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/meteoinfo.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/meteoinfoslovenija\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/MeteoinfoSi\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/meteoinfo.si\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.tiktok.com\\\/@meteoinfo.slo\"]}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija","description":"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija","og_description":"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?","og_url":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/","og_site_name":"Meteoinfo Slovenija","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/meteoinfoslovenija","article_modified_time":"2025-10-24T19:23:33+00:00","og_image":[{"width":959,"height":741,"url":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/CFSOPEU06_3432_2.png","type":"image\/png"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_site":"@MeteoinfoSi","twitter_misc":{"Est. reading time":"26 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/","url":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/","name":"Meteorolo\u0161ki modeli - Meteoinfo Slovenija","isPartOf":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/CFSOPEU06_3432_2.png","datePublished":"2023-05-10T19:28:15+00:00","dateModified":"2025-10-24T19:23:33+00:00","description":"Kaj so meteorolo\u0161ki modeli in kako napovedujejo vreme?","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/#primaryimage","url":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/CFSOPEU06_3432_2.png","contentUrl":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/CFSOPEU06_3432_2.png","width":959,"height":741},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/meteoroloski-modeli\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/meteoinfo.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Meteopedija","item":"https:\/\/meteoinfo.si\/meteopedija\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Meteorolo\u0161ki modeli"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#website","url":"https:\/\/meteoinfo.si\/","name":"Meteoinfo","description":"Meteoinfo Slovenija je spletni portal skupine ljubiteljev opazovanja in prou\u010devanja ekstremnih vremenskih pojavov ter podnebja.","publisher":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/meteoinfo.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#organization","name":"Meteoinfo Slovenija","url":"https:\/\/meteoinfo.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/meteoinfo_logo.png","contentUrl":"https:\/\/meteoinfo.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/meteoinfo_logo.png","width":260,"height":27,"caption":"Meteoinfo Slovenija"},"image":{"@id":"https:\/\/meteoinfo.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/meteoinfoslovenija","https:\/\/x.com\/MeteoinfoSi","https:\/\/www.instagram.com\/meteoinfo.si\/","https:\/\/www.tiktok.com\/@meteoinfo.slo"]}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89"}],"version-history":[{"count":29,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12476,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions\/12476"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/41"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12475"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meteoinfo.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}