![\"\"\/](\"https:\/\/meteo.arso.gov.si\/uploads\/probase\/www\/observ\/upper\/sigps_ljubljana-bezigrad_zoom.png\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\nZgornja vertikalna sonde\u017ea je prikazana na emegramu do nadmorske vi\u0161ine pribli\u017eno 3000 m (700 hPa). Na navpi\u010dni osi je prikazan zra\u010dni tlak oziroma nadmorska vi\u0161ina, na vodoravni pa temperatura. Modra linija predstavlja potek temperature, svetlo rde\u010da pa potek temperature rosi\u0161\u010da. Ve\u010dja kot je razlika med obema temperaturama, manj\u0161a je relativna vla\u017enost zraka. Kjer se liniji prekrivata ali pa se vsaj mo\u010dno pribli\u017eata, je obi\u010dajno plast obla\u010dnosti (megla).<\/p>\n\n\n\n
Na desni strani grafa sta s pu\u0161\u010dicami ozna\u010deni tudi smer in hitrost vetra. Krogec pomeni brezvetrje, samo pali\u010dica veter 2,5 vozla (pribli\u017eno 1,25 m\/s), kratek repek 5 vozlov (pribli\u017eno 2,5 m\/s), dolg repek (zastavica) 10 vozlov (pribli\u017eno 5 m\/s), trikotnik pa 50 vozlov (pribli\u017eno 25 m\/s). Veter piha v smeri od repkov proti za\u010detku pu\u0161\u010dice.<\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n
Vertikalna sonda\u017ea nad Ljubljano ob 23.30 UTC in 11.30 UTC<\/strong> (<\/strong>ARSO<\/strong><\/a>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zgornja vertikalna sonde\u017ea je za razliko od prej\u0161nje prikazana na t.i. Skew-T log-P termodinami\u010dnem diagramu do nadmorske vi\u0161ine pribli\u017eno 16 km (100 hPa). Zra\u010dni tlak na vertikalni osi je prav tako v logaritemski skali. Za omenjeni diagram je zna\u010dilno predvsem, da so izoterme (linije, ki prikazujejo enako temperaturo) nagnjene (zasukane) za 45\u00b0 na desno. Temperaturo se tako ne od\u010ditava navpi\u010dno, temve\u010d pod kotom 45\u00b0 do vodoravne osi. Vi\u0161ina, na kateri temperaturna krivulja obrne smer in je nadalje pribli\u017eno vzporedna z izotermami, predstavlja vi\u0161ino tropopavze, zgornjega roba troposfere. Od tam naprej v spodnjem sloju stratosfere temperatura z vi\u0161ino ne pada ve\u010d, \u0161e vi\u0161je pa celo nara\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n Tak\u0161en diagram je \u0161e posebej priro\u010den pri ocenjevanju pogojev za nastanek in razvoj neviht, saj z njegovo pomo\u010djo hitro razberemo ali je ozra\u010dje stabilno ali nestabilno, ter vse ostale pomembne pogoje za izrazito konvekcijo (profil temperature in vlage, koli\u010dina razpolo\u017eljive konvektivne potencialne energije, vetrovni profil \u2013 stri\u017eenje vetra, morebitna zaporna (inverzna) plast, vi\u0161ina kondenzacijskega nivoja in nivoja proste konvekcije, vi\u0161ina nakoval oziroma ravnovesnega nivoja itd.). Za namen prepoznavanja vseh teh pogojev so na termodinami\u010dnem diagramu poleg temperature in nadmorske vi\u0161ine oziroma zra\u010dnega tlaka zarisane tudi druge izolinije, s pomo\u010djo katerih la\u017eje razberemo mo\u017enosti za nastanek neviht. Mednje sodijo krivulje suhe in nasi\u010dene adiabate ter linije razmerja me\u0161anosti (izograme).<\/p>\n\n\n\n Na levi strani diagrama so zapisane vrednosti \u0161tevilnih indikatorjev, ki jih ve\u010dinoma lahko razberemo z diagrama. LCLP in LCLT predstavljata vi\u0161ino kondenzacijskega nivoja prisilnega dviga in temperaturo na tej vi\u0161ini. CAPE (J\/kg) je mera za dolo\u010danje energije, ki se lahko sprosti ob nastanku nevihte (razpolo\u017eljiva konvektivna potencialna energija). Vi\u0161je vrednosti pomenijo ve\u010d razpolo\u017eljive energije. Vrednost PWAT (kg\/m^2 ali mm) predstavlja vodo v stolpcu ozra\u010dja (koli\u010dino vode, ki bi padla na tla, \u010de bi se iz stolpca zraka izlo\u010dila vsa voda). Ve\u010d vode je na voljo v vertikalnem stolpcu zraka nad tlemi, mo\u010dnej\u0161i so lahko nalivi ob nevihtah in ve\u010dje so lahko koli\u010dine padavin. CCLP predstavljata vi\u0161ino kondenzacijskega nivoja delca zraka, ki se adiabatno dviga zaradi segrevanja pri tleh in vzgona. CCLT prikazuje temperaturo tega kondenzacijskega nivoja. TROPO(A) je vi\u0161ina tropopavze (zgornjega roba troposfere). Na diagramu je ozna\u010dena z vodoravno prekinjeno svetlo rde\u010do \u010drto.<\/p>\n\n\n\n Vertikalna sonda\u017ea nad Zagrebom ob 12.00 UTC (MeteoCentre<\/a>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vertikalna sonda\u017ea nad Zagrebom ob 0.00 UTC (MeteoCentre<\/a>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vertikalni sonda\u017ei nad Zagrebom sta prav tako prikazani na Skew-T log-P termodinami\u010dnem diagramu do vi\u0161ine 100 hPa. Rde\u010da krivulja prikazuje temperaturo, sklenjena modra temperaturo mokrega termometra, prekinjena modra linija pa temperaturo rosi\u0161\u010da. Prekinjena magenta (ro\u017enata) krivulja prikazuje temperaturo dela zraka, ki se dviga od tal v povezavi z izra\u010dunom CAPE (razpolo\u017eljiva konvektivna potencialna energija). Pod diagramom so z ro\u017enato barvo zapisani tlak (hPa) na vi\u0161ini LCL (kondenzacijski nivo prisilnega dviga), temperatura (\u00b0C) na vi\u0161ini LCL, vrednost Showalterjevega indeksa (pokazatelj (ne)stabilnosti ozra\u010dja \u2013 bolj negativne vrednosti pomenijo bolj nestabilno ozra\u010dje), koli\u010dina vode v stolpcu zraka (mm) ter vrednost CAPE (J\/kg). Na desni strani diagrama so prikazane vetrne zastavice in nadmorska vi\u0161ina v kilometrih.<\/p>\n\n\n\n Vertikalne sonda\u017ee za nekatera druga evropska mesta (poleg Zagreba tudi Videm (Udine), Dunaj \u2026) so dostopne na spletni strani univerze Wyoming<\/strong><\/a>, Meteocentre.com<\/strong><\/a> in Meteociel.com<\/strong><\/a>, kjer lahko dostopate tudi do arhiva sonda\u017e.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vertikalna sonda\u017ea prikazuje potek temperature, vlage ter smeri in hitrostivetra z vi\u0161ino nad dolo\u010denim obmo\u010djem. Sonda\u017ene meritve se ve\u010dinoma izvajajo s pomo\u010djo meteorolo\u0161kega balona, na katerega so pritrjeni merilni instrumenti, GPS sprejemnik in oddajnik signala. Vertikalna sonda\u017ea nad Ljubljano ob 23.30 UTC in 11.30 UTC (ARSO) Zgornja vertikalna sonde\u017ea je prikazana na emegramu do nadmorske […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-3050","page","type-page","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\n![\"\"\/](\"https:\/\/meteo.arso.gov.si\/uploads\/probase\/www\/aviation\/observ\/upper\/graphic\/sigps_ljubljana-bezigrad.png\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/meteocentre.com\/radiosonde\/images\/14240_12.gif\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n![\"\"\/](\"https:\/\/meteocentre.com\/radiosonde\/images\/14240_00.gif\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n